»Izrekli smo vam tri leta in sedem mesecev zapora. V tem času lahko kaj naredite glede svoje odvisnosti od drog. Tudi v zaporu so programi, ki to omogočajo, samo aktivno se je treba vključiti. Tudi če je vaše telo zdaj 'čisto', bo psihična odvisnost ostala še dolgo. Ko pridete ven, pa si najdite delo, z njim si zapolnite čas. Ko boste začeli služiti denar, boste začeli spoštovati tudi soljudi …« je sodnica Sinja Božičnik položila na dušo 38-letnemu Simonu Mekindi, potem ko ga je obsodila zaradi nevarne vožnje in zapustitve poškodovanca brez pomoči, omogočanja uživanja mamil in nasilništva. Gre za človeka, ki ima zaradi drog hude težave, posledično pa tudi ljudje, ki se znajdejo v njegovi bližini.
Že leta 2013 je Mekinda v Ljubljani povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl 52-letni motorist. Z avtom mu je izsilil prednost. S kraja nesreče sta s sopotnico pobegnila, na bencinskem servisu kupila ponjavo in z njo pokrila poškodovani avto. Mekinda je bil brez vozniškega dovoljenja, saj so mu ga že davno odvzeli zaradi prometnih prekrškov. Vozil je pod vplivom metadona, v njegovem organizmu so našli še benzodiazepin, diazepam in nordiazepam. Obsojen je bil na sedem let in deset mesecev zapora. Novembra 2019 so ga pogojno izpustili, a se je hitro spet znašel na sodišču. V začetku lanskega leta je zaradi nasilja nad dekletom dobil pogojno kazen. Pa ga spet ni izučilo; tudi najnovejša obtožnica se nanaša na nasilništvo nad istim dekletom in omogočanje uživanja mamil. Je pa tudi spet »zadet« povzročil prometno nesrečo – k sreči se je ta končala z lažjimi poškodbami – in s kraja pobegnil.
V začetku lanskega maja je z izposojenim volkswagnom passatom in brez veljavne vozniške vozil iz smeri Zadobrovške proti Rjavi cesti v Ljubljani. Bil je pod vplivom kokaina, morfina in drugih psihoaktivnih substanc in zdravil. Ker je skozi podvoz železniške proge zapeljal prehitro, je trčil v zadnji del hyundai tuscona, ki je peljal pred njim. Peš je zbežal s kraja nesreče, ne da bi pomagal ponesrečenemu vozniku (utrpel je lažji nateg vratnih mišic in udarnino prsnega koša). Na sodišču se je izgovarjal, da je za trenutek izgubil zavest, nato pa ga je zgrabila panika. In da se je kasneje na kraj vrnil.
Ni izgovora za nasilje
Da se ne spomni, verjetno pa je to naredil, ker je pod vplivom kokaina neobvladljiv, je komentiral očitek tožilstva, da se je psihično in fizično znašal nad svojim dekletom. Žalil jo je, da je kurba, prasica, ji očital, da ga je varala, spraševala, kje je »kurbir«, in tako dalje. Tepel jo je, porinil, da je z glavo udarila v ogledalo in si zlomila nos in podobno. Dvakrat naj bi ji vbrizgal heroin, kar je praktično edino, kar je Mekinda odločno zanikal. On da tega nikoli ne bi storil, ker se injekcij boji in da s heroinom nima nič, on jemlje kokain. Sodnica mu ni verjela in ga opomnila, da so po prometni nesreči v njegovem organizmu našli sledi heroina. Tudi krivdo, da se je po zaporu spet našel na poti odvisnosti, je Mekinda prelagal samo na dekle. Sodnica je odvrnila, da »ste krivi vi in samo vi« in da tudi sicer funkcionira tako, da krivdo prelaga na druge. Glede nasilništva pa ga je opozorila, da o njem pričajo poškodbe: modrice pod očmi, zlomljen nos, buška na čelu. Dekle je potrdilo, da je pod vplivom kokaina nemogoč, a to, kot je rekla sodnica, ne more biti izgovor za takšno obnašanje.
Vsa kazniva dejanja je po oceni psihiatričnega izvedenca storil v bistveno zmanjšano prištevnem stanju. Za omogočanje uživanja mamil je dobil tri mesece, za nasilništvo enajst, za nevarno vožnjo deset mesecev in poldrugo leto prepovedi vožnje vozila B-kategorije. Ter še šest mesecev zaradi pobega. Preklicali so mu tudi dve že prej izrečeni pogojni obsodbi (za nasilništvo in tatvino bencina), tako da enotna kazen znaša tri leta in sedem mesecev. Sodba še ni pravnomočna.
