Prisotnost policistov v neprebojnih jopičih pred poslopjem ptujskega sodišča je včeraj opominjala, da sodišče zaradi ponovljenega sojenja trikratnemu morilcu Silvu Drevenšku očitno pričakuje, da se bo ponovila zgodba s prvega sojenja, ko so prijatelji umorjenih obtoženega pričakali s transparenti, ga zmerjali in vzklikali, da je edina pravična kazen zanj dosmrtna ječa. Pred sodiščem včeraj ni bilo nikogar.
Drevenšek je bil decembra lani obsojen na kazen dosmrtnega zapora, a je bila obsodba zaradi bizarne procesne napake (o krivdi in višini kazni je odločal šest- namesto petčlanski senat) razveljavljena. Ponovljeno sojenje poteka pred povsem spremenjenim senatom.
Ljubosumje, koristoljubje …
Kratka obnova obtožnice: Drevenšek se ni mogel sprijazniti z razpadom zveze z Mojco Lešnik, glavni spor med njim in njeno družino pa je bila delitev premoženja oziroma hiše, ki sta jo skupaj postavila nasproti njenih staršev. Ko je bivša partnerica začela postopek za delitev premoženja, ji je pričel groziti, da bo pobil vso njeno družino. 25. decembra 2020 je Mojca Lešnik stopila v hišo, ker naj bi ji dal darila za otroka, a je obtoženi izpeljal svoj morilski načrt in jo zabodel do smrti, nato pa odšel čez cesto in umoril še njene starše. Po zločinu je sedel v svojo toyoto in se odpeljal, materi pa po telefonu povedal, da je »naredil sranje«.
Obtoženi med poslušanjem očitkov o trikratnem umoru včeraj niti enkrat samkrat ni dvignil pogleda. Tudi ob podatku, da ga obtožnica bremeni še surovega ravnanja z njegovim nekajletnim sinom, ki je bil priča umoru starih staršev, se Drevenšek ni zdrznil. Potem pa je presenetil in sodnici rekel, da se bo zagovarjal.
»Še danes ne vem, kaj se je dogajalo z menoj. Nimam odgovora, zakaj sem to storil. Ne vem, kako naj s tem živim. Nikdar nisem niti mravlje pohodil,« je Drevenšek začel svoj zagovor, v naslednjem stavku pa na plan povlekel klasičen izgovor, da se mu je očitno zmešalo. Krivdo za svoja ravnanja Drevenšek zdaj vali na zdravstvene institucije in policijo, češ da prvi niso prepoznali, kako resne težave ima z duševnim zdravjem zaradi večletne zlorabe alkohola, drugi pa njegovih groženj, za katere je očitno slišal marsikdo v vasi, niso vzeli resno. »Samo na psihiatrijo bi me morali odpeljati,« je obtoženi razlagal sodnici in se zgražal zaradi nasveta policista družini Lešnik, češ naj se zaradi Drevenškovih groženj raje odselijo. Poskušal je ustvarjati vtis, da obžaluje, da policisti takrat niso prišli po njega in ga »strpali v marico«.
Obrnil ploščo
V nasprotju s svojimi prvimi izjavami v preiskavi, ko je družino partnerice obtoževal zaničevanja in žaljenja, je Drevenšek včeraj o Lešnikovih govorih z izbranimi besedami. Izjavil je, da je imel zlato taščo, prav tako tasta, saj ga v družino nista sprejela le kot zeta, pač pa kot sina. Hvalil je tudi bivšo partnerico, ki da mu je ves čas stala ob strani in ga poskušala prepričati, naj se gre zdravit. »Hodil sem po štirih, po moje od alkohola,« je razlagal sodnici.
Drevenšek je imel v času aretacije 3,5 grama alkohola na kilogram telesne teže, a je bilo na prvem sojenju večkrat izpostavljeno pričanje krajanov v vasi, h katerim se je Drevenšek zatekel po grozovitem zločinu in se pri njih dobesedno nalival z alkoholom. Prav zato tožilka Tea Kukovec Belšak ne odstopa od trditve, da se je obtoženi še kako dobro zavedal, kaj počne, in se je šele po dejanju tako hudo napil, da bi preslepil preiskovalce in igral na karto neprištevnosti zaradi alkohola. Odvetnik Kac pa meni, da je jasno zgolj to, kaj se je zgodilo, ne pa tudi, kakšni so bili vzroki za krvavo dejanje, zato je poleg izvedencev sodne medicine predlagal še izvedenca klinične psihologije in dopolnitev izvedenskega mnenja s področja psihiatrije. Na prvem sojenju je sodišče te njegove predloge zavrnilo, na ponovljenem sojenju pa je senat odločil, da bo predlagane dokaze dopustil. Ponovno naj bi zaslišali še vsaj 17 prič.
