V soboto zvečer je družina iz Nemčije hodila po poti od slapa Kozjak čez brv nad Sočo proti kampu. Nekaj metrov pred koncem 51-metrske brvi se je osemletni otrok spotaknil, padel in se z mostu skotalil v globino dobrih šest metrov na skalnato pobočje pod njo, so v novogoriški policijski upravi opisali nesrečo. Hudo poškodovanemu otroku so na kraju pomagali tolminski gorski reševalci in ekipa iz zdravstvenega doma, dežurna ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči pa ga je s policijskim helikopterjem odpeljala v ljubljanski klinični center.
V skupini »Slovenski namenski reševalni helikopter« na facebooku je anonimen član, predstavil se je kot poklicni gasilec, ki je bil po naključju na kraju nesreče, opisal enourno dogajanje po nesreči. Ta se je pripetila ob 18.50, ko je slišal »krik, ob katerem se ti naježi koža«. Po njegovih besedah je poleg družine prvi otroku na pomoč priskočil italijanski prostovoljni gasilec, ki je fanta s skal prinesel do pešpoti na koncu brvi. Nekdo je do takrat že poklical na 112, a je gasilec poklical še enkrat ter sogovorniku povedal, da bodo zaradi hude poškodbe glave otroka potrebovali helikopter. Otroku so vmes nudili prvo pomoč in mu skušali ustaviti krvavitev iz glave. Na kraj so prvi prispeli tolminski gorski reševalci, ki so prevzeli nudenje prve pomoči in skušali aktivirati helikopter, sledila je reševalna ekipa iz zdravstvenega doma z zdravnikom. Otroka so na neki točki odnesli do reševalnega vozila in ga odpeljali na bližnji travnik, kjer je ob 19.48 pristal helikopter in ga odpeljal v bolnišnico.
Šteje vsaka minuta
Za poškodovanega otroka in njegove starše je ena ura čakanja na helikoptersko pomoč zagotovo že na robu nevzdržnega. Tudi sicer pa je nehvaležno ocenjevati, kaj je hitro in kaj ni. »Za poškodovanega je pomembna vsaka minuta,« je že na začetku pogovora jasen Miljko Lesjak iz GRS Tolmin. Ker je Posočje dokaj oddaljeno od baze na Brniku, od koder letijo helikopterji, je že polet daljši kot v kakšen drug kraj, saj ekipa potrebuje najmanj 20 minut. Čas leta je odvisen tudi od vremena, saj lahko ob lepem vremenu gore enostavno preleti, ob grdem pa se mora »plaziti« po dolini. Helikopter lahko zahteva tako vodja intervencije kot zdravnik, vse pa je odvisno od tega, kako hudo je nekdo poškodovan, razlaga izkušen gorski reševalec.
Po Lesjakovih navedbah problem nastane, če je ob klicu na pomoč helikopter, ki pomaga pri gorskem reševanju, že (drugje) na terenu, še huje pa je, če je na drugi intervenciji obenem tudi ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči. »Zelo velika razlika je med tem, ali poškodovanega v ljubljansko bolnišnico pripeljejo v eni uri s helikopterjem, in tem, ali tja prispe po šestih ali sedmih urah reševalne akcije na klasičen način, torej peš,« je še pojasnil. Iz Kobarida do bolnišnice v Šempetru reševalno vozilo potrebuje okoli ene ure, kako hitro lahko vozijo, pa je odvisno tudi od poškodb. V Posočju imajo zaradi navala turistov zlasti poleti ogromno akcij, tudi po več dnevno, zato bi bilo zanje idealno, če bi bila katera od helikopterskih baz bliže območju. Po podatkih Lesjaka statistika kaže, da prejmejo helikoptersko pomoč pri tretjini intervencij, vse ostale skušajo rešiti brez tega.
Prvi namenski helikopter jeseni 2027
Ureditev nujne medicinske pomoči s helikopterji je tema, ki že dlje časa buri duhove in do neke mere tudi razdvaja stroko. Tako je bilo tudi zadnja štiri leta v času Golobove vlade.
Oktobra lani je po številnih zapletih in različnih pogledih na to, kakšen tip in kakšna oprema helikopterja sta najbolj primerna, generalni direktor policije Damjan Petrič s predstavnikom podjetja Leonardo podpisal pogodbo za nakup dveh namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Prvi helikopter naj bi Slovenija prevzela oktobra prihodnje leto, drugega pa februarja 2028. Pogodba je težka skoraj 37 milijonov evrov z vzdrževanjem, predstavniki notranjega in zdravstvenega ministrstva pa so tedaj zagotovili, da bosta nova helikopterja namenjena izključno reševanju življenj, čeprav bosta del policijske flote, ki z večnamenskimi helikopterji opravlja tudi druge naloge.
V preteklosti je bil sistem nudenja nujne medicinske pomoči po zraku urejen na različne načine. Med letoma 2007 in 2018 je bila policija že močno vpeta v izvajanje helikopterske medicinske pomoči, ki pa jo je zaradi zastarelosti flote kasneje morala predati Slovenski vojski.
Načrti in realnost
Junija 2024 je vlada sprejela odločitev, da se tako helikopterska nujna medicinska pomoč kot tudi medbolnišnični helikopterski prevozi in prevozi otrok v inkubatorjih dolgoročno izvajajo s helikopterji policije, po načrtu bi tudi povečali in prilagodili obstoječo bazo na Brniku, v Mariboru pa postavili novo infrastrukturo.
Že takrat so na ministrstvu za zdravje napovedovali, da je treba na dolgi rok poskrbeti za pokritost države v celoti, pri čemer, kot so še posebej poudarili, ne gre pozabiti na jugozahodni del države. »V pristojnosti ministrstva za zdravje je, da v sodelovanju s pristojnimi resorji vzpostavi celostno mrežo heliportov v bolnišnicah, kjer ti še ne obstajajo. In da se tudi na oddaljenih točkah na lokacijah satelitskih urgentnih centrov vzpostavi možnost varnega in kvalitetnega pristajanja,« je tedaj dejal državni sekretar Denis Kordež.
Ko smo v teh dneh preverjali, kaj se je spremenilo v dveh letih, smo skozi neuradne pogovore ugotovili, da ne veliko in da bo očitno do pomembnejših sprememb prišlo šele po dobavi namenskih policijskih helikopterjev. Slovenska vojska pa s svojo floto še vedno obstaja pomemben izvajalec helikopterskih poletov, ko je treba nujno priskočiti na pomoč.