Milanu Krajncu je državni tožilec Tilen Demšar očital kaznivo dejanje goljufije, saj naj bi v času svojega predsedovanja vaterpolski zvezi (od leta 2010 do 2013) Fundaciji za šport posredoval lažne račune in jo s tem oškodoval za približno 60.000 evrov. Poleg omenjene goljufije je Krajnca bremenilo tudi 17 kaznivih dejanj ponareditve več kot 200 listin, a je ta del že zastaral.
Milan Krajnc, ki se je tokrat zagovarjal brez obrambe, sprva pred sodnikom Vidom Beletom glede očitkov tožilstva ni želel razglabljati. Dejal je, da ima šele v sredo sestanek s svojo novo odvetnico, s katero se želi posvetovati. Sodnik je njegovi predlagani preložitvi naroka nasprotoval s pojasnilom, da je imel Krajnc v minulih mesecih za to dovolj časa, saj da niso bili vsi odvetniki na sodnih počitnicah.
Priznal in obžaloval
Po krajšem posvetu s tožilcem se je Krajnc odločil kaznivo dejanje ogoljufanja Fundacije za šport priznati, dejanje pa je tudi obžaloval. Tilen Demšar je ob tem predlagal leto dni pogojne kazni s preizkusno dobo štirih let.
»Gre za veliko premoženjsko škodo, za kar je predpisana kazen od enega do osmih let zapora, a je po drugi strani treba upoštevati, da je od dejanja preteklo več kot 13 let, da si koristi Krajnc ni prilastil zase, ampak je želel pomagati vaterpolski zvezi, saj je kot predsednik skrbel tudi za njeno financiranje. Dejstvo je tudi, da ni on sestavil lažnih računov, ampak sta mu jih priskrbela sekretar zveze in njegov pomočnik. Kot predsednik zveze bi moral Krajnc vsekakor preveriti pristnost računov in poskrbeti za zakonitost delovanja zveze,« je Demšar pojasnil svojo odločitev. Dodal je še, da čeprav je obdolženi predkaznovan in glede na sodno prakso meni, da bo pogojna sodba zanj dosegla svoj namen.
Krajnčeva pojasnila o očitanih dejanjih pred sodnikom so si bila deloma nasprotujoča in tudi precej kaotična. Sodniku je povedal, da je krivdo priznal zgolj kot nekdanja odgovorna oseba vaterpolske zveze in zato, ker se postopek, ki ga močno psihično bremeni, vleče že več kot desetletje. Glede spornih računov, ki jih je posredoval Fundaciji za šport, je Krajnc dejal, da se jih ne spomni dobro, saj da je že v tistem času pogosto deloval iz tujine in so mu račune v podpisovanje pošiljali drugi. Na sodnikovo vprašanje, ali je vedel, da je šlo za račune, ki so prikazovali precej višje zneske od dejansko opravljenih storitev pod okriljem zveze, je Krajnc odgovoril pritrdilno.
Ob pogovoru za Dnevnik nam je Krajnc zaupal, da so ga k opravljanju funkcije predsednika vaterpolske zveze nagovorili drugi. Dejal je, da je »v času svojega mandata opozarjal na nepravilnosti v športu oziroma na pranje denarja v športnih organizacijah, zaradi česar so ga želeli nekateri utišati in zdaj plačuje davek zaradi tega«.
V preteklosti že obsojen
Sodnik Vid Bele je predlogu tožilca Tilna Demšarja sledil: Krajnca je obsodil na leto dni pogojne kazni s preizkusno dobo štirih let in mu naložil plačilo stroškov sodnega postopka. Ker sta se tako tožilec kot Krajnc pravici do pritožbe na sodbo odpovedala, je ta postala pravnomočna.
V Kranj je sicer nekdanji predsednik Vaterpolske zveze Slovenije in kandidat za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, ki se na svoji spletni strani predstavlja kot dvojni »doktor«, akademik, univerzitetni profesor s področja menedžmenta, psihoterapevt ter avtor več kot 300 knjig s področja vodenja in odnosov, pripotoval iz Monte Carla, kjer ima zadnja leta stalno prebivališče in opravlja svoje delo. Povedal je, da deluje na univerzah v tujini, med drugim v Beogradu in Džakarti, in se preživlja predvsem s predavanji, svetovanjem podjetnikom in prodajo svojih knjig.
Širša slovenska javnost je Milana Krajnca spoznala v času lanskega projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) v Novi Gorici, ko so mu tamkajšnji organizatorji za napotke o medsebojnem komuniciranju in ustreznem rokovanju s partnerji plačali zajetne denarje. Spomnimo še, da je bil Krajnc v Sloveniji v preteklosti že obsojen zaradi goljufije, v Monaku pa na denarno kazen zaradi kršenja zakona o orožju. V avtomobilu so mu policisti med kontrolo prometa našli nož z rezilom, ki je bil daljši od 20 centimetrov. Krajnc zatrjuje, da je šlo zgolj za prekršek, zaradi katerega je moral plačati tisoč evrov, in da so mediji napačno interpretirali, da je bil zaradi tega obsojen.