Vse od pobude agencije za varnost prometa (AVP), naj se dovoljena meja alkohola v krvi pri voznikih zniža z 0,5 na 0,2 promila (oziroma z 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka na 0,1 miligrama), se postavlja vprašanje, kako velik učinek bi imelo takšno znižanje tolerance na prometno varnost. Če je soditi po podatkih policije, minimalen, čeprav področje prometne varnosti nikoli ni povsem črno-belo.
V zadnjih desetih letih so slovenski policisti obravnavali 196.979 prometnih nesreč. Med temi so jih 16.733 (8,5 odstotka) povzročili vozniki, ki so napihali nad 0,5 promila, 1910 (malo manj kot odstotek) nesreč pa so povzročili vozniki, ki so imeli v krvi od 0,2 do 0,5 promila.
Podobno je pri najhujših prometnih nesrečah, torej tistih s smrtnim izidom. Teh je bilo na slovenskih cestah v zadnjih desetih letih 1214, v kar 344 primerih (28,3 odstotka) so bili za tragedijo krivi pijani vozniki z več kot 0,5 promila alkohola v krvi. Pri smrtnih prometnih nesrečah nekoliko zraste tudi delež tistih, ki so vozili z dovoljeno količino alkohola od 0,2 do 0,5 promila, in sicer na 2,8 odstotka, kar pomeni 34 smrti v desetih letih.
Motnje že pri blagi opitosti
Da niti blažje opitosti niso nedolžne, poudarja sodna izvedenka za toksikologijo dr. Majda Zorec Karlovšek: »Že ob nizkih stopnjah alkoholiziranosti se kažejo motnje, pri 0,2 promila se začnejo stopnjevati. Pri 0,5 promila je verjetnost, da povzročiš nesrečo, že dvakrat večja kot v treznem stanju.« Zato Zorec-Karlovškova podpira znižanje dovoljene meje na 0,2 promila, ki se ujema tudi z javnozdravstvenimi cilji zmanjševanja tveganega pitja alkohola. Kozarec vina za žensko in dva kozarca za moškega na dan je količina, ki ni sporna niti z vidika negativnih vplivov alkohola na zdravje niti z vidika nevarnosti v prometu. Kot pravi Zorec-Karlovškova, se moškemu, ki bo ob kosilu spil dva kozarca vina, nato pa čez eno uro sedel za volan, ne bo treba bati, da bi imel v krvi več kot 0,2 promila alkohola.
Na AVP so nam dodatno pojasnili, da se že pri 0,2 promila alkohola v krvi pri voznikih poslabša sposobnost opazovanja premikajočih se luči, pri 0,3 promila pa tudi sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Pri tej stopnji blage opitosti se lahko tudi že zmanjša kritičnost do lastnega ravnanja. Po drugi strani se poveča pripravljenost za tveganje, pri nekaterih celo agresivnost. Pri 0,5 promila se začne pojavljati slabše zaznavanje rdeče luči in težje se je prilagajati svetlobnim spremembam, počasnejše je preusmerjanje pogleda, podaljša se reakcijski čas, pojavijo pa se tudi motnje ravnotežja. Na agenciji zato zagovarjajo ničelno toleranco do alkohola v prometu.
Kdaj lahko govorimo o vzročni zvezi
Poleg statističnih podatkov policije, ki jih je notranje ministrstvo državnemu zboru posredovalo v okviru poslanskih vprašanj, je zanimiva študija ljubljanskega inštituta za kriminologijo z naslovom Perspektive večje varnosti na slovenskih cestah, ki jo je naročila agencija za varnost v prometu. Ta za obdobje med letoma 2011 in 2018 ugotavlja, da je delež povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, pri katerih so odkrili prisotnost alkohola pod dovoljeno mejo, kar devetodstoten, pri čemer so raziskovalci v to kategorijo umestili voznike z od 0,01 do 0,50 promila. S primerjavo obeh virov podatkov je tako mogoče sklepati, da je bil med povzročitelji najhujših nesreč znaten delež voznikov s povsem minimalno stopnjo alkoholiziranosti med 0,01 in 0,20 promila.
Temu pritrjuje primerjava podatkov policije in AVP za leto 2018. Predlanskim je policija obravnavala štiri prometne nesreče s smrtnim izidom, pri katerih je imel povzročitelj od 0,2 do 0,5 promila alkohola v krvi, AVP pa devet povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom z do 0,5 promila alkohola v krvi. Lani je bilo torej celo več (pet) povzročiteljev smrtnih nesreč z do 0,2 promila alkohola kot tistih z od 0,2 do 0,5 promila alkohola v krvi (štirje). Zato je tudi v tem primeru statistične podatke treba jemati z zadržkom. Dr. Majda Zorec Karlovšek denimo opozarja, da je zaradi tolerance in analiz mejnih vrednosti na tem področju vsaj voznike z do 0,1 promila alkohola v krvi treba obravnavati enako kot trezne voznike. Tudi vodja projekta in soavtor študije dr. Dragan Petrovec pravi, da je treba statistične podatke dodatno razčistiti. »Treba bi bilo raziskati, v kolikšni meri te nizke vrednosti – 0,1, 0,2 in 0,3 promila – vplivajo na vozniške sposobnosti. Ni nujno, da privedejo do tako zmanjšanih voznih sposobnosti voznika ali njegovega precenjevanja lastnih sposobnosti, da bi lahko sploh govorili o vzročni zvezi s povzročitvijo prometnih nesreč.« Petrovec predlaga eksperiment na dovolj velikem vzorcu.
