Hrvaško še vedno pretresa sobotni umor treh otrok v Zagrebu. Šestinpetdesetletni Harald Kopitz, avstrijski državljan s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, je ubil svoje otroke, sedemletna dvojčka, dečka in deklico, ter njunega štiriletnega bratca. Potem je na družbenih omrežjih objavil poslovilno pismo in poskušal narediti samomor. Življenje so mu rešili policisti, ki so se odzvali na klic prijatelja, ki je prebral njegovo pismo. Odpeljali so ga v bolnišnico in zdaj ga čaka zaslišanje. Če se bo izkazalo, da je bil v času umorov začasno neprišteven, kar je po poročanju medijev manj verjetno, ga bodo namestili na psihiatrični oddelek.
Deklico zanemarjali do smrti
A tudi v Sloveniji žal ne gre brez pretresljivih zgodb o tragičnih smrtih otrok. Še vedno je živ spomin na dveletno deklico z Jesenic, ki je poleti 2016 umrla za posledicami možganskih poškodb. A te poškodbe so bile le pika na i zlorabam, surovemu ravnanju in številnim poškodbam, ki sta ji jih zadala njena mama Sanda Alibabić in njen partner Mirzan Jakupi. Poleg poškodb glave so namreč izvedenci ugotovili tudi številne druge: zlom več reber, ključnice, imela je podplutbe, raztrganine, opekline, vbodne rane in izbit zob. In nista bila le fizično nasilna, izkazalo se je, da sta dveletno deklico večkrat puščala samo dlje časa doma, nekajkrat ji je družbo delal pes. Opustila sta skrb za njeno higieno, zadnjih nekaj mesecev pa ji nista zagotavljala ustrezne prehrane, da je močno shujšala. Alibabićevo (izvedenca sta ugotovila, da do svojih otrok ne čuti empatije oziroma je ta zelo zmanjšana) so obsodili na 23 let zapora, Jakupija pa na dve leti manj. Sodišče je ocenilo, da ji je eden zadajal poškodbe, drugi, ki bi jo bil dolžan zaščititi, pa je to dopuščal.
Vrgel jo je v globino
Marca 2011 se je tragedija zgodila v ljubljanskih Mostah. Dvainštiridesetletni oče je svojo petletno hčerko vrgel iz devetega nadstropja stanovanjskega bloka, potem pa se tudi sam pognal v smrt. Za njeno življenje so se zdravniki borili več kot dva dni, a so bile poškodbe, ki jih je utrpela ob padcu z višine okoli 25 metrov na parkiran avto, prehude. Marjan T. je imel že dolgo in pestro nasilno preteklost. Nasilen je bil že do svoje nekdanje žene, agresivni vzorec pa je ponavljal tudi pri svoji novi partnerici, s katero je imel nesrečno deklico. Nasilje ga je stalo tako službo kot tudi svobodo, zaradi družinskega nasilja je moral tudi v zapor. Odslužil je okoli dve tretjini kazni, nato so ga pogojno izpustili na svobodo, kjer je žal znova vzpostavil stik s svojo v Ljubljani živečo partnerico in njuno hčerkico.
Zadušila sina in hčer
Kristina Mislej iz Sežane je bila leta 2010 obsojena na 20 let zapora, ker je leto prej zadušila štiriletnega sina in dveletno hčerkico. Izvedenec psihiater je ocenil, da je bila v usodnih trenutkih prištevna. Vseskozi je zatrjevala, da otrok ni umorila. Usodnega večera naj bi malčka spravila spat ter se nato vrnila v dnevno sobo in si ogledala film. Ko je šla tudi sama okoli polnoči spat, je ugotovila, da je nekaj narobe. Ker otroka nista dihala, je na pomoč poklicala očeta zdravnika in reševalce, vendar fantku in punčki ni bilo več pomoči. Obramba je trdila, da je moral biti tisti večer v stanovanju še kdo drug, vendar je sodišče to možnost izključilo.
S kladivom
Dan pred božičem leta 2003 je Ivo Marolt v Mariboru s kladivom ubil svoji hčerki, stari devet in 11 let, nato je poskušal umoriti še partnerico. S pepelnikom jo je večkrat udaril po glavi in jo skušal zvleči v kopalnico, kjer je imel pripravljen nož, a je ženski uspelo zbežati na hodnik in s kričanjem priklicati na pomoč sosede. Marolt je nato poskušal storiti samomor. Leta 2014 je bil obsojen na 30 let zapora. Čeprav je trdil, da je to storil v afektu, je sodišče presodilo, da je bil povsem prišteven. Prav tako leta 2003 je Dragica Jalševac v domači hiši v Brezovici pri Ljubljani umorila 21-letno hčer. Ustrelila jo je od blizu, z razdalje 30 do 40 centimetrov. Obsojena je bila na 12 let zapora. Krivdo je zanikala. Senat je o materini krivdi poleg forenzika, ki je pričal o delcih, ki nastanejo po streljanju in so jih našli na materini roki in rokavu, prepričala tudi tožilska teza o verskem fanatizmu v družini. Mati naj bi bila bolestno pobožna in jo je močno motil hčerkin način življenja, na primer, da je imela spolne odnose pred poroko.
