Sodni postopek zoper nekdanjega ljubljanskega budističnega vodjo Ronana Chatelliera oziroma Shenpena Rinpočeja zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je še vedno na mrtvi točki. Potem ko je Francija odločila, da ga Sloveniji ne izroči, je ljubljansko sodišče poslalo oškodovancem poziv k podpisu soglasja, da se pristojnost za postopek prenese na Francijo. Kot sta nam povedali odvetnica Tea Mlinar Kovačič in oškodovanka Katja Pančur, slednja soglasja še ni podpisala. »Verjetno bom to morala storiti, očitno je to edina opcija, ki jo še imam,« je povedala Pančurjeva, ki si bo morala po novem pravno pomoč poiskati v Franciji. »Za takšna kazniva dejanja so sicer tam zagrožene strožje kazni in višje odškodnine kot pri nas. Tako da se mu v primeru sojenja v Franciji ne piše dobro. Če Francija pregona ne bo prevzela, pa mislim, da se lahko pritožim še na evropsko sodišče. Absolutno bom pri pregonu vztrajala,« je dejala.
Prošnja za nov priporni nalog
Kot je znano, so maja lani Chatelliera (francoskega in slovenskega državljana) v Franciji prijeli na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo. Zaradi zagotovitve navzočnosti na sojenju ga je razpisalo ljubljansko sodišče. Pred tem je razpisalo 14 narokov, a se nobenega ni udeležil. Odsotnost je argumentiral s slabim zdravstvenim stanjem – posredoval je potrdila treh zdravnikov, da za potovanje ni sposoben. Eden od njih, psihoterapevt, je ocenil, da bi mu sodni postopek v Sloveniji povzročil posttravmatsko depresijo. Sodišče je nato za pomoč prosilo francoskega izvedenca, ki je na podlagi zdravstvene dokumentacije in pogovora ocenil, da je 57-letnik dobrega zdravja in zmožen potovanja iz Francije z avtom, vlakom ali letalom. Za sodelovanje na sojenju torej ni našel nobenih ovir. Ker pa se je Chatellier tudi na naslednje sodno vabilo odzval z zdravniškim opravičilom, je bil razpisan nalog za prijetje in predajo.
Toda po aretaciji je višje sodišče v Montpellieru ocenilo, da bi predaja Sloveniji predstavljala nesorazmerno kršitev njegove pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki jo zagotavlja evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Pri odločitvi so, kot so navedli, upoštevali njegovo zdravstveno stanje in osebne okoliščine ter da gre kljub resnosti očitanih kaznivih dejanj za staro zadevo, saj zajema obdobje med letoma 2000 in 2012. Po prepričanju Mlinar-Kovačičeve mora predaja temeljiti na načelu zaupanja med državami članicami EU, zato so jo razlogi francoskega sodišča presenetili. Po njeni oceni je presojalo vsebino, ne pa zgolj pogojev za predajo. Zato je odvetniška pisarna apelirala na sodišče, da priporni nalog izda še enkrat.
Možnosti za sojenje pri nas izčrpane
»Problem je, ker oškodovanec ni stranka v postopku in nima pravice podajati predlogov za pripor in podobno. To lahko stori tožilstvo ali sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče našemu apelu ni sledilo,« je povedala odvetnica. Sodišče je nato Pančurjevi poslalo v podpis soglasje za prenos pristojnosti na francosko sodišče. Takrat je odvetnica sodišče še enkrat pozvala k izdaji pripornega naloga in prosila za pojasnilo, kakšne so oškodovankine pravice po francoski zakonodaji. »Informirano soglasje lahko poda le, če pozna svoje pravice,« je pojasnila Mlinar-Kovačičeva. Odgovora na apel ni bilo, pa tudi pojasnilo o pravicah je bilo zelo skopo – navedenih je bilo le nekaj spletnih povezav v francoščini. »Očitno je sodišče ocenilo, da so vse možnosti za sojenje pri nas izčrpane,« je dejala. Tako da si bo morala Pančurjeva najti odvetnika v Franciji.
Spomnimo, da tožilstvo Chatellieru očita spolno zlorabo Pančurjeve, ki jo je leta 2003 posvojil v sirotišnici v Rusiji. Zlorabljal naj bi jo do leta 2014. Drugega posvojenca Jamesa Lopeza, rojenega v ZDA, ki se je tudi že javno izpostavil, naj bi začel zlorabljati pri osmih letih. Lopez ga je prvič kazensko ovadil leta 2012, a so ga obtoženčevi privrženci pregovorili k umiku prijave, nato pa je celo samega sebe ovadil zaradi krive ovadbe. Takrat je Chatellier zapustil Slovenijo. Tretja žrtev naj bi bila udeleženka programa v budistični kongregaciji. Prijavila ga je po (prvi) Lopezovi ovadbi, ko je bila stara 15 let. Kasneje je ovadbo umaknila, a je tožilstvo pregon nadaljevalo po uradni dolžnosti.