Dobro leto in pol po vloženem obtožnem predlogu se bo konec januarja na ljubljanskem okrajnem sodišču le začelo sojenje v zadevi Tetra. V njej ljubljansko tožilstvo Dejanu Ornigu in Gregorju Gregoriču očita napad na informacijski sistem Tetra, Ornigu pa še kaznivo dejanje ponarejanja javnih listin (pri njem so našli lažno policijsko značko, s katero se je po pripovedovanju priče nekajkrat lažno predstavljal kot policist) in neupravičeno zvočno snemanje (skrivaj je snemal pogovor med nekdanjimi sodelavci, saj se je počutil šikaniranega). Na ljubljanskem okrajnem sodišču so nam pojasnili, da je narok razpisan za 24. januar.
Napovedani začetek sojenja nam je potrdil tudi Janez Stušek, zagovornik obtoženega Dejana Orniga, ki obtožbe na svoj račun zanika. Tudi na sojenju naj bi Ornig, ki je opozoril na ranljivosti v komunikacijskem sistemu Tetra, od očitanega mu napada pa se distancira, vztrajal pri svoji nedolžnosti.
Obramba pisala pravosodnemu ministrstvu
Že pred začetkom sojenja je obramba policiji in tožilstvu očitala nekatere nepravilnosti, pri čemer se je odvetnik Stušek obrnil celo na pravosodno ministrstvo. Obrambo je zmotilo, da je policist s skrivaj posnetim pogovorom, ki so ga našli pri Ornigu, seznanil njegove nekdanje sodelavce. Dva, ki sta se prepoznala na posnetku, sta nato tudi podala predlog za pregon (to kaznivo dejanje se ne preganja po uradni dolžnosti). To ravnanje obramba problematizira, saj je po njenem mnenju tedaj obstajal tudi sum šikaniranja Orniga, ki bi moral imeti prednost, saj se preganja po uradni dolžnosti. Odvetnik Stušek je zato celo podal kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja kršitve tajnosti postopka in zlorabe uradnega položaja.
Primer so prevzeli na posebnem oddelku na specializiranem državnem tožilstvu, ki preiskuje policiste, ovadbo pa so zavrgli. Ker je tožilec Primož Suknaič, ki je ovadbo zavrgel, pred tem delal na ljubljanskem tožilstvu in vložil obtožni predlog v zadevi Tetra (spis je bil ob njegovem odhodu nato predodeljen drugemu tožilcu), se je obramba obrnila še na pravosodno ministrstvo.
Tam so nam potrdili, da so vrhovno državno tožilstvo prosili za pojasnila glede ustreznosti dodelitve obeh zadev omenjenemu tožilcu: »Zadevo je na vrhovnem državnem tožilstvu obravnaval oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor, ki je glede ovadbe zoper kriminalista pojasnil, da se je načelno sicer mogoče strinjati, da dodelitev zadeve z ovadbo zoper policiste, ki so postopali v posamezni zadevi, v kateri je na podlagi njihovih ugotovitev državni tožilec nato sprejel odločitev, v obravnavo istemu državnemu tožilcu pri ovaditeljih v določenih primerih lahko zbudi dvom o tožilčevi nepristranskosti, formalno pa za tako dodelitev ni zakonskih ali strokovnih ovir,« so nam pojasnili na ministrstvu, kjer so na koncu presodili, da ni podlage za njihovo nadaljnje ukrepanje.
Vrhovno tožilstvo je tožilcu Suknaiču in vodji posebnega oddelka (ta šteje le tri člane iz vrst tožilcev) Mojci Gruden stopilo v bran, saj je preiskavo zoper kriminalista pred tem vodila še ena tožilka, pri sklepu o zavrženju ovadbe pa za nameček niso našli nepravilnosti: »Odločitev državnega tožilca so po preučitvi sklepa o zavrženju in razlogov za zavrženje, ki so bili ustrezno argumentirani, ocenili kot zakonito in pravilno,« pravijo na pravosodnem ministrstvu.
Pregon najverjetneje tudi zaradi vdorov v zasebno komunikacijo
Specializirano državno tožilstvo in tožilec Suknaič se sicer ukvarjata s še eno preiskavo, v katero je neposredno vpleten Ornig. Gre za njegovo razkritje, da je sodeloval z nekaterimi policisti in vdiral v elektronsko pošto, facebook in drugo zasebno komunikacijo za policijo zanimivih posameznikov. Pri tem je Ornig, poleg samega sebe, obremenil še vsaj dva kriminalista, s katerima je bil tedaj v stiku, izrazil pa je tudi svoje prepričanje, da naj bi bil z njegovim početjem seznanjen tudi vrh policije. To so na policiji ostro zanikali, Ornig pa za to ni imel nobenih neposrednih dokazov. Preiskava naj bi se osredotočila predvsem na Orniga in dva kriminalista, po neuradnih informacijah pa bo kazenski postopek zelo verjetno sledil tudi v tem primeru.
Specializirano državno tožilstvo pojasnil glede te zadeve ne daje, saj so jo zaščitili s stopnjo tajnosti.
