V križišču stojite pred rdečo lučjo, čakate, da boste zavili desno. Cesta je prosta, a vam semafor preprečuje zavoj pred prižigom zelene. Ponekod po svetu, ta praksa je najdaljša v ZDA, lahko vozniki v takih primerih brez težav prevozijo rdečo in brez nepotrebnega čakanja nadaljujejo vožnjo, seveda morajo pri tem paziti na druga vozila, pešce in kolesarje. Po ocenah strokovnjakov na osnovi statistike pravilo ne vpliva bistveno na prometno varnost, izboljša pa prepustnost prometa, zmanjšuje zamude in zastoje, porabo goriva, onesnaženost okolja ter nestrpnost med vozniki. Pri nas se že nekaj let govori o spremembah na tem področju, ki so bile prvič predstavljene že v osnutku novega zakona o prometni varnosti leta 2015. A do danes prometni znak z zeleno puščico, ki bi dovoljeval tak manever, ne stoji še nikjer. Pred tremi leti uveljavljen pravilnik o prometnih znakih tak znak celo že predvideva in opredeljuje njegov videz.
Privilegij, ne obveza
»Ministrstvo za infrastrukturo nima podatka, ali je Direkcija RS za infrastrukturo ali pa kakšna posamezna občina že postavila kakšen takšen prometni znak,« so sporočili z ministrstva in poudarili, da za prometno ureditev na državnih cestah skrbijo prvi, morebitno postavitev takšnih prometnih znakov na občinskih cestah pa nadzorujejo na občinah. »Ta znak se v praksi še ne uporablja, saj je treba natančneje določiti pravila ravnanja udeležencev pri taki vožnji oziroma izvajanje eksperimentalnih prometnih ureditev,« so nam na enako vprašanje odgovorili že pred letom dni. Takrat so uporabo znaka načrtovali pri eksperimentalnih prometnih ureditvah, ki dovolijo, da vozniki ravnajo v nasprotju s pravili, a morajo biti označena z veljavno prometno signalizacijo. Zdaj so si premislili, saj bodo določilo v okviru novele zakona o pravilih cestnega prometa uzakonili kot prometno pravilo.
»Gre za privilegij in ne obvezo,« opozarja doc. dr. Peter Lipar, predstojnik Prometnotehniškega inštituta (PTI) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. A zakaj ob spodbudnih rezultatih iz tujine pa tudi sprejetju zakona znaka še ni v prometu? Po njegovih navedbah se pri nas novosti, ki lahko imajo za posledico potencialno zmanjšanje prometne varnosti, težko uveljavljajo, ker smo bili, vsaj do nedavna, na tem področju med slabšimi v Evropi. »Prometna varnost je prva, ki narekuje, kakšne rešitve si lahko privoščimo,« razkrije po njegovem ključni razlog.
V ZDA pravilo od leta 1980 velja v vseh zveznih državah, se pa med njimi malce razlikuje. Povečini velja, da je zavijanje desno ob rdeči luči dovoljeno v vseh križiščih razen tistih, kjer je to prepovedano s prometnim znakom. Po pisanju Žige Vovka, ki je leta 2013 na to temo diplomiral na fakulteti za gradbeništvo, je v Evropski uniji takšno zavijanje na splošno prepovedano, dovoljeno pa le v določenih primerih ter z ustrezno signalizacijo, in sicer na Poljskem, Nizozemskem, v Franciji, Belgiji in Nemčiji, kjer imajo tako urejenih več kot dva tisoč križišč.
Veliko odvisno od mentalitete voznikov
Lipar razlaga, da takšnega pravila ni mogoče uveljaviti na vseh križiščih, ampak samo na nekaterih, točno določenih, in pod določenimi pogoji, pri katerih izstopata preglednost križišča in struktura prometa na njem, kar pomeni, da v njem ne sme biti preveč kolesarjev in pešcev. »Bolj ali manj bi morali preučiti vsako od križišč in ugotoviti, ali bi bilo tam to pravilo dovoljeno in smiselno ali ne. S tem bi bilo kar veliko dela,« še ugotavlja.
Na inštitutu so v preteklosti že predlagali praktičen pregled pravila na testnih križiščih, kjer bi nadzorovali prepustnost prometa – ta se lahko poveča vse do 30 odstotkov – obenem pa spremljali nastanek potencialno nevarnih situacij. »A do realizacije tega ni nikoli prišlo, zadeva je očitno obstala,« pove Lipar in pripomni, da morda pri nas pač še nismo zreli za takšno novost. »Prav predstavljam si situacijo, v kateri voznik ne bi upal zaviti desno in bi počakal, drugi za njim pa bi bili nestrpni, bi mu hupali in še celo kaj prigovarjali,« opiše hipotetičen primer. Zakon namreč ne narekuje, da je ob rdeči nujno zaviti desno, ampak odločitev prepusti posamezniku. Pravilo od voznika zahteva večjo pozornost, pred križiščem mora nujno ustaviti, dvakrat pogledati levo in preveriti, ali lahko varno zavije desno. »Kar veliko je odvisno od mentalitete voznikov,« prizna Lipar.
Pred časom pravilo že veljalo
Pred nekaj desetletji, na začetku 60. let prejšnjega stoletja, je to pravilo nekaj let veljalo tudi na naših cestah, pa čeprav je bila prometna varnost takrat mnogo slabša od današnje. Na določenih cestah in pod malce drugačnimi pogoji začetki tega pravila še vedno obstajajo, in sicer v križiščih, kjer je poseben pas za zavijanje desno. »Ta filozofija je torej že vgrajena v določene naše rešitve, z uvedbo novosti pa bi veljala tudi na vseh klasičnih križiščih,« dodaja Lipar.
V Agenciji za varnost prometa (AVP) menijo, da bi uvedba takšnega znaka lahko pripomogla k večji pretočnosti prometa, a le pod pogojem, da bodo vozniki poznali pomen znaka in ga upoštevali, da se na to navadijo, pa bo zagotovo potreben čas. Študije iz tujine so pokazale, da takšna prometna ureditev ne vpliva bistveno na varnost ali povečano število nesreč, morajo pa biti vozniki še posebno previdni glede pešcev in kolesarjev. »Če bodo vozniki poznali in upoštevali znak, se bo prometna varnost ohranila,« so prepričani v AVP, kjer vendarle stavijo na preventivo in ozaveščanje voznikov.
Pa so slovenski vozniki pripravljeni za takšen korak naprej? »Če bomo v teoriji razmišljali, da naši vozniki niso med najbolj varnimi, potem nikoli ne bomo mogli uvajati nikakršnih novosti. Sam sem za počasno, previdno, poglobljeno uvajanje pravila. Stroka mora natančno opredeliti, kje in pod kakšnimi pogoji je to mogoče. Nujna pa je tudi vzgoja voznikov na vseh stopnjah,« skleni Lipar.
