Pred sodnim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča se je včeraj v novi dvorani na Gospodarskem razstavišču nadaljevalo sojenje v tako imenovani zadevi Kavaški klan. Pred nekaj naroki je predsednik sodnega senata Tomaž Bromše dejal, da v prostoru, kjer je do zdaj potekalo sojenje, ni možno zagotoviti dovolj varnosti, kar smo si razlagali, da gre za zagotavljanje varnosti vseh udeležencev tega kazenskega postopka. Sodnika Bromšeta od maja letos varuje policija, posebnega varovanja pa sta deležna tudi domnevni vodja slovenske celice kavaškega klana Klemen Kadivec in njegov brat Blaž Kadivec. Na sodišče ju iz pripora in nazaj vozijo pripadniki specialne enote policije skupaj s pravosodnimi policisti. Po naših podatkih sta določene stopnje varovanja deležna tudi tožilca specializiranega državnega tožilstva, avtor obtožnice Jože Levašič in Marko Godec. Na sodišču pa so nam pojasnili, da je prišlo do spremembe sodne dvorane zaradi »zagotavljanja varnosti obiskovalcev sodišča v času sejemskih prireditev, ki se bodo v prihodnjih dneh odvijale na Gospodarskem razstavišču, in zaradi izpada električne energije v obstoječih prostorih«. Sedanja sodna dvorana je v kleti in je brez oken, sicer pa so pogoji dela za vse navzoče podobni tistim iz prejšnje.
Z drogo trgovali na veliko
Prvoobtoženega Klemna Kadivca, 32-letnega Domžalčana, ki ga na sodišču zastopa odvetnik Branko Gvozdič, tožilec Levašič bremeni, da je skupaj s Hrvatom Filipom Vrzićem vodil slovensko celico zloglasne kriminalne združbe, ki izvira iz Črne gore. Kadivec je po trditvah tožilstva v hudodelsko združbo pripeljal tudi Darka Nevzatovića, ki je bil skupaj z Vrzićem, ta je slovenskim organom pregona nedosegljiv, in Kadivcem v samem vrhu združbe. Vendar pa je Nevzatović po približno osmih mesecih delovanja združbe odšel na policijo, ker se je bal za svoje življenje, postal je skesanec in razkril delovanje slovenske celice kavaškega klana. Kadivec je po trditvah tožilstva s prodajo droge zaslužil najmanj okoli 387.000 evrov, neuradno se govori o več milijonih. Tožilstvo domnevne člane hudodelske združbe bremeni, da so na območju Španije, Nizozemske, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Italije in drugih držav od decembra 2018 v okviru hierarhično organizirane kriminalne združbe, v kateri so imeli natančno določene vloge, od dobaviteljev kupili najmanj 534 kilogramov kokaina, dve toni konoplje, 30 litrov amfetamin baze, deset kilogramov heroina, 96 kilogramov hašiša in druge droge. Drogo so nato prepeljali v Slovenijo in jo prodajali naprej.
Brata Kadivec zamenjala pripor
Včeraj sta brata Kadivec, še posebej Klemen, kot problem izpostavila svoje bivanje v priporu. Prejšnji teden v sredo so namreč brata odpeljali vsakega v drug pripor, naredili so zamenjavo. Klemna so odpeljali v celico, kjer je v celjskem priporu bival Blaž, Blaža pa v Klemnovo celico v ljubljanski pripor. Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je sodnika Bromšeta dva dni prej obvestila, da bosta brata premeščena, in sicer iz varnostnih razlogov, brata Kadivec pa nista vedela, da ju čaka premestitev. Na premestitev sta se oba prek svojih odvetnikov Gvozdiča in Mihe Šošića, ki zastopa Blaža Kadivca, že pritožila. Odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do zamenjave mesta pripora za obtožena, predvsem pa, kakšen je varnostni razlog za premestitev, zanima tudi sodišče. Vendar odgovora od URSIKS, ki ima vse pristojnosti glede namestitve pripornikov, sodišče in odvetniki oziroma obtožena brata Kadivec še niso prejeli, je bilo slišati včeraj. »Z nikomer v zaporu ne smem govoriti in tudi z mano ne sme govoriti nihče, razen zaposlenih. Na sprehodu na zaporniškem dvorišču se sprehajam sam dve uri, kot je dovoljeno, po telefonu lahko govorim le z odvetnikom in domačimi, lahko me tudi obiščejo. Zanima me, koga jaz ogrožam ali kdo ogroža mene, da sem v tako strogem režimu,« je povpraševal Klemen Kadivec. Sodnik Bromše je odvrnil, da tudi sam čaka na odgovore URSIKS, da pa lahko o tem, kako je v priporu, obvesti enega od sodnikov celjskega okrožnega sodišča, ki so zadolženi za obiske celjskega pripora in zapora. »Sam si celjskega zapora ne morem ogledati, da ne bi prišlo do kakšnega konflikta, ker gre za različne pristojnosti sodišča in zaporov,« je še dejal Bromše. Odvetnik Gvozdič pa je dejal, da sodniku niti ni treba oditi v celjski zapor, »ker si lahko pogledate katerega od filmov, ki govori o zaporu v Guantanamu, saj smo skoraj tam. Glede režima ni velike razlike.«
