Težke vremenske razmere, tehnične napake in človeški dejavnik so bili glavni vzroki za tragedije, ki so za vselej spremenile varnostne standarde na evropskih tirih in opozorile na nujnost stalnega izboljševanja varnostnih sistemov.
Umrlo 500 ljudi
Med najhujšimi nesrečami v zgodovini izstopa dogodek iz decembra 1917 pri francoskem Modanu, ko se je iztiril prenapolnjen vojaški vlak, ki je prevažal francoske vojake z italijanske fronte domov za praznike. Zaradi odpovedi zavor pri vožnji po hribu navzdol se je vlak iztiril in zagorel, pri čemer je umrlo več kot 500 ljudi.
Le nekaj let pred tem, leta 1915, se je na Škotskem zgodila najhujša železniška nesreča v Veliki Britaniji. Zaradi spleta napak signalistov so na istem tiru pri Quintinshillu trčili trije vlaki, kar je skupaj s požarom terjalo 226 življenj.
Podobno pretresljiva je bila tragedija v italijanskem predoru Balvano leta 1944, kjer pa ni prišlo do trčenja, temveč se je zaradi slabega oglja in nezadostnega prezračevanja v predoru nakopičil ogljikov monoksid. V spanju se je zadušilo več kot 500 potnikov na ustavljenem parnem vlaku.
Večje hitrosti
Tudi v sodobnem času, ko so hitre železnice in napredna tehnologija znatno povečale varnost, prihaja do nesreč s hudimi posledicami. Leta 1998 se je v nemškem Eschedeju zaradi skrivne napake na kolesu pri hitrosti 200 kilometrov na uro iztiril hitri vlak ICE in trčil v nadvoz, pri čemer je umrlo 101 potnik.
Leta 2013 se je zaradi neprilagojene hitrosti v ostrem ovinku iztiril vlak pri španskem Santiagu de Compostela, kar je terjalo 80 žrtev.
Leta 2023 je v trčenju potniškega in tovornega vlaka v Grčiji umrlo 57 ljudi. Vzrok za nesrečo je bila odpoved signalizacije.