Višje sodišče v Mariboru je potrdilo prvostopenjsko sodbo ptujskega okrožnega sodišča, ki je danes že polnoletnemu mladeniču izreklo vzgojni ukrep nadzorstva centra za socialno delo zaradi izživljanja nad drugim dijakom šolskega centra.

V garderobi telovadnice šolskega centra je dijaka obakrat spravil na tla in ga tudi zadrževal na tleh, medtem ko je njegov prijatelj svoja moda prislonil na dijakovo oko.

Mladi prestopnik se je nad drugim mladoletnikom dvakrat znesel skupaj s prijateljem. V garderobi telovadnice šolskega centra je dijaka obakrat spravil na tla in ga tudi zadrževal na tleh, medtem ko je njegov prijatelj svoja moda prislonil na dijakovo oko.

»Pri tem sta ravnanje po prvem dogodku dojemala kot zabavo, se mu smejala in ga nato še isti mesec ponovila, kar presega običajno stopnjo ponižanja,« so v sodbi zapisali sodniki. Mladi prestopnik je bil izrazito močnejši od oškodovanca, ki je bil eden izmed manjših fantov v razredu. Obakrat ga je prijel za noge in ga močno držal na tleh, tako da ni mogel vstati, v drugem primeru pa mu je tudi preprečeval, da bi si lahko vsaj delno z roko pokril obraz.

Potrebuje strokovno pomoč

Tožilstvo je v izživljanju nad dijakom prepoznalo tudi znake spolnega nasilja, proti obema mladoletnikoma pa sta potekala ločena postopka. Tovrstni postopki proti mladoletnikom potekajo za zaprtimi vrati, je pa iz sodbe višjega sodišča v Mariboru razvidno, da je ptujsko okrožno sodišče ocenilo, da nasilnež, ki je sošolca držal na tleh, potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo centra za socialno delo, ki bo morda pozitivno vplivalo na njegovo vzgojo, prevzemanje odgovornosti za lastno ravnanje in nadaljnji osebnostni razvoj. Kako se je končal postopek zoper drugega mladoletnika, ni znano.

Obramba prvega nasilneža je vzgojnemu ukrepu sicer oporekala in se pritožila na višje sodišče, vendar neuspešno. Zagovornica je prvostopenjskemu sodišču očitala, da so bile nekatere navedbe v sodbi same s seboj v nasprotju, vendar so tudi na višjem sodišču presodili, da so bile izpovedbe oškodovanca povzete celovito, logično in brez notranjih protislovij.

»Sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj je izpovedbo mladoletnega oškodovanca ocenilo kot verodostojno, pri čemer pa ni izhajalo zgolj iz njene vsebine, temveč tudi iz načina podajanja, notranje skladnosti, logične umeščenosti v potek obeh obravnavanih dogodkov, doslednosti glede bistvenih okoliščin ter odsotnosti kakršnegakoli razumnega motiva za krivo obremenitev mladoletnika,« so sklenili tudi na višjem sodišču.

Ločeno naj bi tožilstvo preganjalo še dva mladoletnika, ki sta prav tako sodelovala pri (drugem) izživljanju nad istim oškodovancem. 

Priporočamo