Let, ki je bil 17. novembra predlani usoden za pilota in dva potnika, je bil rojstnodnevno darilo v obliki bona za panoramski let. Pilot in potnik, ki je bon od prijateljev dobil že za rojstni dan leta 2023, sta se poznala dlje časa. Načrtovali so prelet domačega kraja vzhodno od Murske Sobote. Pilot je let pred tem že dvakrat prestavil. Po pripovedovanju prič je bil prvič načrtovan oktobra 2024, ko ga je odpovedal zaradi neustreznih vremenskih razmer. Drugič naj bi poleteli 3. novembra, a je pilot sporočil, da ima letalo tehnične težave. Ocenil je, da naprava garmin ne deluje pravilno in da onemogoča delovanje radijske komunikacije.
Toda po pričanju odgovorne osebe Letalskega centra Maribor kot lastnika cessne 172 napaka na letalu ni bila ugotovljena. Tudi na cessninem zadnjem letu dva dni pred nesrečo pilot v vlogi inštruktorja in učenec nista imela nobenih težav.
Kot je v poročilu zapisal glavni preiskovalec nesreče Toni Stojčevski, je usodnega dne letalo vzletelo z mariborskega letališča. Sprva je vse potekalo skladno z načrtom in brez posebnosti. Pred preletom bližine letališča Murska Sobota je letalo začelo zmanjševati višino in tudi v nadaljevanju (med naseljema Gančani in Lipovci) je v razmerah nizke oblačnosti višino konstantno zmanjševalo. Po preletu Gančanov se je pilot verjetno zaradi megle in nizke oblačnosti odločil za zavoj za 180 stopinj. Toda med zavojem je letalo začelo strmoglavljati in slab kilometer jugovzhodno od Gančanov trčilo ob teren. Pilot in potnika so umrli na kraju nesreče, dele razbitin letala so našli v oddaljenosti do 90 metrov.
“Preseganje lastnih zmogljivosti”
Stojčevski med preiskavo ni ugotovil motenj v delovanju letala ali okvare. Pilot je imel dovoljenje za letenje z enomotornimi letali v vizualnih meteoroloških pogojih. Meteorološke razmere na dan nesreče so bile primerne za letenje v vizualnih pogojih, vendar ne na območju z načrtovano višino leta do tisoč čevljev nad terenom. Vreme je zaradi goste megle na območju letenja pod 300 metrov vplivalo na nesrečo, piše v poročilu. Med postopnim zmanjševanjem višine je letalo vstopilo v območje nizke oblačnosti in megle, kjer zunanja vidljivost ni bila zagotovljena. Pilot za instrumentalno letenje ni imel pooblastila, prav tako ni imel izkušenj za letenje v instrumentalnih meteoroloških pogojih.
Manever zavoja za 180 stopinj je izvajal na majhni višini in brez zunanje vidljivosti, kar je privedlo do izgube nadzora nad položajem letala v prostoru in posledično do trka letala v teren. Stojčevski je še ugotovil, da se je pilot s prijatelji predhodno dogovarjal in usklajeval izvedbo leta ter da lastnik letala z okoliščinami priprave in izvedbe leta ni bil seznanjen. Prav tako lastnik letala članov kluba ni sistematično seznanjal z vsemi pravili in pristojnostmi glede najema ter namena uporabe letal.
Neposredni vzrok za nesrečo je bila torej izguba nadzora nad položajem letala v prostoru med izvajanjem manevra na majhni višini v pogojih letenja brez zunanje vidljivosti. Kot posredni vzrok pa je Stojčevski navedel »namerni ali nenamerni vstop v območje nizke baze oblačnosti na majhni višini«, nesreča pa se je zgodila »v okoliščinah pilotovega preseganja lastnih zmogljivosti«. »Pomanjkanje izkušenj za prevzem odgovornosti v vlogi vodje letala s potniki, ki so imeli svoja pričakovanja, je morda povzročilo velik stres za pilota in težave pri zavedanju ter obvladovanju situacije,« je še zapisano v končnem poročilu.