Več kot deset let po očitanem kaznivem dejanju se je vsaj na prvi stopnji končal tudi drugi del sojenja zaradi domnevnega izsiljevanja Ljubljančana Boška I., ki je na koncu pobegnil v tujino, njegova mama pa je prodala stanovanje, da je odplačala njegove dolgove z oderuškimi obrestmi. Enainštiridesetletni Bojan Knez in 50-letni Nexhmedin Haliti sta bila v torek na ljubljanskem okrožnem sodišču oproščena, Primož Fekonja in Bojan Kosednar pa sta pred tem že priznala krivdo in bila zaradi časovne oddaljenosti milo kaznovana. Prvi je dobil dveletni zapor ob koncu tedna, drugi pa pogojno kazen. Zoper petega obtoženca Jetmirja Redžepija je tožilstvo vmes obtožnico umaknilo.

Očitki o grožnji z bombo

Fekonja in Kosednar sta priznala, da sta od Boška I. denar (posojilo 1,5 milijona tedanjih tolarjev in 2000 evrov je naraslo na 10 milijonov tolarjev) terjala tudi s silo. Skupaj z nekim Mikijem so ga tepli in brcali v glavo, mu čez glavo poveznili PVC-vrečko in ga dušili, grozili s posilstvom sestre, mu prislonili repetirano pištolo na glavo in podobno.

Knez in Haliti sta od Boška I. prav tako terjala denar. Po obtožnici naj bi mu Knez za šest mesecev posodil 1,7 milijona tedanjih tolarjev (okoli 7000 evrov), nato pa denar že prej terjal nazaj, ga nagovarjal h kaznivim dejanjem in mu grozil. Nazadnje je moral Boško I. prek posrednika Jetmirja Redžepija podpisati izjavo, da Halitiju dolguje 15.000 evrov (gre še za obresti in »nagrado«). Knez naj bi že prej njegovi materi grozil, da bo sinov dolg »prodal Albancem«, nato pa naj bi do matere prišle tudi grožnje, da bo sin prišel domov v krsti, da bodo »Albanci« vrgli bombo v stanovanje in podobno. Haliti naj bi grozil neposredno Bošku I. in med drugim je dejal tudi, da bo uporabil svoje zveze v Švici, ki bodo obračunale z njegovo sestro. Boškova sestra je namreč zaradi groženj prva odšla v tujino, pozneje ji je sledil še Boško I. Njuna mati je na koncu prodala stanovanje v Štepanjskem naselju in vrnila izposojeni denar, po mnenju tožilstva pa naj bi Knez in Haliti nato želela še več denarja.

Le neobičajen upniško-dolžniški odnos

V torek je sodni senat, ki mu je predsedoval ljubljanski okrožni sodnik Martin Jančar, presodil, da pri odnosu med Boškom I. in nato še njegovo materjo na eni ter Knezom in Halitijem na drugi strani ni šlo za izsiljevanje, temveč upniško-dolžniški odnos, ki po Jančarjevih besedah sicer ne pritiče normalnemu družbenemu okolju. Vendar je v določenih okoljih realnost, saj neki natakar iz Fužin ali Štepanjskega naselja na banki pač ne dobi kredita.

V obrazložitvi sodbe je Jančar pojasnil, da je Boško I. vedel, da izposojenega denarja ne bo mogel vrniti, prav tako pa je sodni senat sledil zagovoru obtoženega Kneza in Halitija, da si je Boško I. denar sposodil celo dvakrat (in ne le enkrat, kot je trdil oškodovanec) in da posledično ni šlo le za terjatev v več kot dvakratni vrednosti. Po besedah Jančarja je šlo za verižno izposojanje denarja prek posrednikov, glede na izpovedi vseh zaslišanih pa pred podpisom 15.000 evrov težke zadolžnice v nekem avtomobilu groženj ni bilo. Po mnenju sodišča je Knez Boškovi materi res prenesel nekatera opozorila, ki pa da so bila logična, saj so »Albanci« pritiskali nanj. Toda po mnenju sodišča Knez ni zagrešil kaznivega dejanja izsiljevanja, kakor tudi ne Haliti, ki z Boškovo materjo niti ni bil v stiku, ob podpisu zadolžnice pa je stal zunaj avtomobila. Predsednik senata je tudi opozoril, da je Boško I. povedal, da je bil tedaj sam pripravljen prodati tudi ledvico, da bi se le rešil dolga.

Sodba še ni pravnomočna, saj se lahko tožilstvo nanjo še pritoži.

Priporočamo