Žensko iz Ljubljane so za zdaj neznani storilci oškodovali za skoraj 435.000 evrov. Okoli 370.000 evrov je nakazala za trgovanje s kriptovalutami, skoraj 65.000 evrov pa je v dveh zneskih izročila kurirju za »stroške« končnega izplačila domnevnega dobička, do katerega pa ni nikoli prišlo. Za vlaganje prek aplikacije banke Revolut se je odločila po priporočilu bratranca. Ko se je odzvala na oglas za pomoč pri trgovanju, se ji ni niti sanjalo, v kako resni godlji se bo znašla. Po nekaj mesecih je komunikacijo s »skupino Rusov« prekinila, neznane storilce pa kazensko ovadila policiji. »Rada bi, da mojo zgodbo sliši čim več ljudi, da ne bi nasedli takšnim prevarantom,« je pojasnila razlog za razkritje svoje izkušnje javnosti. A tudi zaradi strahu in sramu želi ostati anonimna. Da se ji je to zgodilo, namreč ne vedo niti njeni najbližji.
Z Evgenijem tudi »v živo«
Sogovornica se je v denarni stiski znašla potem, ko sta skupaj s prijateljico drugemu dolgoletnemu prijatelju posodili okoli 150.000 evrov. Pogodbe niso podpisali. Zanašali sta se na njegovo besedo in obljubo, a do danes denarja nista videli. Da bi povrnila svoj in prijateljičin denar, je sogovornica iskala hiter način zaslužka in lanskega avgusta prek aplikacije Revolut vzpostavila stik z nekom, ki naj bi delal za družbo Corte Hill iz Londona. Obljubil ji je izplačilo dobička vsaka dva tedna, in sicer po poteku določene dobe vlaganja. »Imela sem agenta, s katerim sem sodelovala. Ime mu je bilo Evgenij, a zdaj vem, da je bilo ime izmišljeno. Z njim sva govorila tudi po videopovezavi,« je pojasnila Ljubljančanka. Prvič je vložila 250 evrov, vsota se je kmalu početverila, sredstva so se kopičila, na Evgenijevo spodbudo pa je začela vlagati vse višje zneske. Med lanskim avgustom in oktobrom je opravila petnajst nakazil, najvišji znesek je bil 125.000 evrov, skupno je za trgovanje namenila 370 tisočakov. Kurirju osumljencev je oktobra lani v dveh zneskih predala še okoli 65.000 evrov.
Ko je hotela iz svoje kriptodenarnice vzeti denar, šlo je za okoli 651.000 evrov, bi po navedbah osumljenih morala plačati stroške za prejem tega denarja. »Pripeljali naj bi mi ga s kombijem, a bi morala še pred tem s šiframi in gesli v različnih jezikih potrditi svojo identiteto. Vsakič so storili tako, da sem se zmotila in denarja nisem mogla dobiti,« je opisala svojo kalvarijo. Znašla se je v začaranem krogu, saj že naloženega denarja ni hotela izgubiti. Vzela je kredit in si od prijateljev prvič v življenju začela izposojati denar. »Bilo je grozno, obupana sem bila, pa tudi nikomur nisem hotela povedati, kaj se dogaja,« je dodala. V istem času se je tudi borila z zahrbtno boleznijo, za zdravljenje katere na kliniki v tujini je prav tako potrebovala denar.
Nasedla še enemu šarlatanu
Z Evgenijem je bila v stiku vsak dan, in to večkrat, z drugimi ni komunicirala. Prav možno je, da je šlo v resnici le za eno osebo ali dve. V času umetne inteligence je namreč mogoče skoraj vse. Ko so goljufi ugotovili, da od naše sogovornice na takšen način ne bodo dobili več denarja, so ji na telefon začeli pošiljati oglase za najem »odvetnika«, ki bi ji pomagal pri iskanju izgubljenega denarja. Kmalu se je nanjo obrnil moški, ki naj bi našel sredstva, a je potreboval 5750 evrov za njihovo nakazilo na drug račun. Dala mu je 750 evrov, ostalo pa naj bi založil sam. »Nasedla sem še enemu šarlatanu,« je z drobcem grenkobe v glasu dejala sogovornica.
V začetku novembra se je obrnila na detektiva, ki mu je uspelo zavarovati nekaj dokazov. Ob vložitvi kazenske ovadbe zoper neznane storilce na sektor kriminalistične policije (SKP) 7. novembra lani je te informacije predala policiji. Sogovornica je decembra prekinila vso komunikacijo z osumljenci. Čeprav je po lastnih navedbah ta denar že »odpisala«, globoko v sebi še vedno upa, da ga bo nekako dobila nazaj. V vmesnem času se po najboljših močeh trudi zaslužiti čim več, da poravna svoje dolgove. Zgodba ima vseeno srečen konec. Med vso to trnovo potjo je namreč izvedela, da je raka prebolela.
Odkrijejo le malo storilcev
Na ljubljanski policijski upravi so pojasnili, da lahko zaradi varovanja osebnih podatkov potrdijo le, da so prejeli prijavo ter da v zadevi vodijo predkazenski postopek. »Zaradi interesa preiskave vam drugih podrobnosti ne moremo posredovati. O vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo,« je še dodala Špela Škoporc, predstavnica za odnose z javnostmi na PU Ljubljana.
Na generalni policijski upravi (GPU) so preiskave za izsleditev storilcev in ukradenih sredstev opisali kot otežene in dolgotrajne, običajno zaradi mnogih verižnih transakcij, pretvorb sredstev v kriptovalute, prenosov sredstev v tujino in posledično vključenosti mednarodnih elementov pri preiskavah. Policija podatke pridobiva od tujih varnostnih organov, v nekaterih primerih pa tudi s pomočjo pravosodnih (ko potrebujejo sodno odredbo). »Dodatno težavo predstavlja pretvorba sredstev v kriptovalute, kjer so transakcije anonimne in potekajo izven klasičnega bančnega sistema, zato je izsleditev sredstev še zahtevnejša, še posebej v primerih, ko storilci sredstva prenesejo, še preden je goljufija sploh zaznana,« so pojasnili na GPU.
Ravno zaradi tega je delež odkritja storilcev nižji: leta 2024 je znašal 14,9 odstotka, lani pa 9,6 odstotka. V sodelovanju z uradom za preprečevanje pranja denarja so predlani ustavili skupno več kot 3 milijone evrov sredstev, leta 2025 pa za več kot 1,2 milijona evrov.