»Prijatelja sta me dobesedno odnesla z urgence, ker zaradi mravljincev nisem mogel več hoditi,« je tudi na zadnji sodni obravnavi vztrajal 47-letni Trboveljčan Jaka U. Enaintridesetega januarja 2020 zvečer je zaradi poškodbe obiskal urgenco trboveljske bolnišnice. Po pregledu ga je zdravnik poslal domov. Jaka U. je prepričan, da ni ravnal prav, saj se je zjutraj zbudil ohromel. Bolnišnico toži za 109.000 evrov odškodnine, češ da ga ni obravnavala v skladu z aktualno medicinsko doktrino. Toda dr. Matjaž Veselko ne v pisnem izvedenskem mnenju ne na zaslišanju na sodišču tega ni potrdil.
Jaka U. je bil tistega večera na zabavi, bil je tudi alkoholiziran. Kako se je poškodoval, ne ve, spomni se šele tega, da je sedel na hodniku bolnišnice s prebito ustnico, zlomljenim zobom in mravljinci v nogah. Kot je povedal na sodišču, je s prijateljema prosil, naj ga zadržijo na opazovanju, vendar ga niso hoteli poslušati. Prijatelja sta ga nato nekako zvlekla v taksi, prespal je na kavču pri prijateljici. Ko se je zjutraj zbudil, ni mogel premakniti ne rok ne nog. Najprej so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico, od tam pa v klinični center. CT-preiskava je pokazala dve zlomljeni vratni vretenci. Zdaj ima diagnosticirano tetraparezo, delno omrtvelost rok in nog, ki jo spremljajo še druge težave. Prepričan je, da ne bi utrpel takšnih posledic, če bi ga operirali prej.
V prvi liniji, da pomagajo
Na zadnjem naroku so že drugič zaslišali dr. Danijela Fabijana, ki ga je obravnaval ob večernem obisku urgence. Ponovno je povedal, da se konkretnega primera ne spominja. Na podlagi tega, kar je zapisal v anamnezi, pa mu Jaka U. mravljinčenja ni omenil. Povedal mu je le, da je z zgornjo ustnico udaril ob rob mize, da ni bil v nezavesti, ni mu bilo slabo in ni bruhal. Če bi mu govoril o mravljinčenju, bi to zapisal, prav tako, če bi šlo za kake druge nevrološke, motorične ali senzorične izpade. V tem primeru bi opravil razširjen pregled, je zagotovil zdravnik. Polegel bi ga, mu dal vratno opornico, napotil na CT-preiskavo in tako dalje. Vsekakor bi svetoval tudi 24-urno opazovanje. »Dovolj imam tega, da nas imajo ljudje za kriminalce. Smo v prvi liniji pomoči. Vemo, kaj je nevrološki izpad, in jemljemo ga strašno resno,« je zavrnil očitke iz tožbe in dodal, da zdravniki raje naredijo kako preiskavo več, »samo da je mir«.
O pravilnosti Fabijanovega ravnanja se je izrekel tudi sodni izvedenec dr. Matjaž Veselko. Upoštevaje izvide je bila odločitev za odpust v domačo nego v skladu s pravili medicinske stroke, je bil njegov zaključek. Kot je dejal, je zdravnik od pacienta vzel anamnezo in opravil grob nevrološki pregled, pri katerem je ocenil, da je »stanje zavesti bistro«. Nič ni kazalo na nevrološke izpade, pa vendar je pacienta napotil še na rentgen. »Tega ne bi naredil vsak,« je pričal izvedenec, ki je rentgenske posnetke tudi sam pregledal in ni ugotovil nobene poškodbe skeleta. Zaznala ga je šele poznejša (natančnejša) CT-preiskava.
Odkrhnjen del vretenca
Na urgenci so imeli podatek, da se je Jaka U. poškodoval, ko je padel s stola za mizo. Veselko je dejal, da v takšnem primeru obstaja zelo majhna možnost za poškodbo hrbtenjače. Tožnikov odvetnik Miha Lipej ga je nato opozoril na pričanje prijateljev, da jima je Jaka povedal za mravljince in da sta na to opozorila tudi zdravnika. Na vprašanje, kaj bi moral zdravnik takrat storiti, je Veselko opozoril, da odgovarja zgolj hipotetično, saj mravljinčenje ni zapisano v nobenem izvidu: opraviti bi moral natančnejši nevrološki pregled in navedbe preveriti.
Odvetnik bolnišnice Andrej Kac pa ga je vprašal, kako dolgo po poškodbi se pojavijo nevrološki izpadi. Odgovoril je, da v primeru zloma praktično takoj. »Tu pa je bila dinamika drugačna. Odkrhnjen je bil del vretenca. Ko se je pacient še lahko premikal, so se lahko odlomki premaknili in takrat so se pojavili nevrološki izpadi,« je pojasnil. Verjetno ob prvem pregledu pritiska na hrbtenjačo še ni bilo ali pa ga pacient ni opazil, potem pa se je pritisk na nevrološke strukture večal, je razložil.
Sodnica Vesna Ponikvar je po zaslišanjih povedala, da je zadeva zrela za razsojo glede vprašanja, ali je tožnik upravičen do odškodnine. Sodba bo izšla pisno.