Kmalu bo minilo pet let, odkar se slovenski roki pravice izogiba Anes Selman, na sojenju v primeru Balkanski bojevnik zaradi trgovanja z drogo pravnomočno obsojen na 15 let zapora. Postelja v slovenskem zaporu ga še vedno čaka, prav tako sedež na ponovljenem sojenju v zadevi Balkanski bojevnik, saj mu tožilstvo očita še kaznivo dejanje hudodelskega združevanja. Vsem je sicer jasno, kje Selman je, a ne morejo do njega.
Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje uprave kriminalistične policije je namreč sodišče že pred tremi leti seznanil z njegovim bosanskim naslovom. A ker ima poleg slovenskega tudi bosansko državljanstvo, ga ta država noče izročiti Sloveniji, pa tudi naša prošnja, da bi zaporno kazen prestajal tam, je bila zavrnjena. Po bilateralni pogodbi o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah, ki sta jo državi podpisali leta 2002, bi moral namreč Selman s prenosom izvršitve kazni soglašati – v kar pa, pričakovano, ni privolil. Neuspešno se je za njegovo izročitev trudila tudi Italija, ki je za njim že pred leti razpisala tiralico zaradi domnevne preprodaje kokaina. Selman je v BiH na varnem, dokler ta država ne bo postala članica EU.
Svojih državljanov ne izročajo
»Iz operativnih razlogov vam lahko potrdimo le, da so po naših razpoložljivih podatkih nekatere iskane osebe v teh državah,« nam je na vprašanje o približnem številu tistih, ki naj bi našli pribežališče v državah nekdanje Jugoslavije, odgovoril predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija. Je pa v kazenskih postopkih občasno slišati čisto konkretna imena. V Bosni naj bi se na primer skrival v Veliki Kladuši rojeni Damir Muzaferović, ki naj bi maja lani v Kamniku oropal poštarja. Prav tako tudi Dragan Đurić, pravnomočno obsojeni utajevalec davkov in poslovni goljuf, iščejo ga od pomladi 2015. Pa med drugim Almir Huskić, ki naj bi že leta 1997 dvaindvajsetletnega Dejana Milića kar 42-krat zabodel z nožem, nato pa ga pustil umreti v prtljažniku avta, skritega v kamnolomu pri Vrhniki. Navsezadnje je v Bosno pobegnil tudi Sead Suljanović, potem ko sta z Davidom Bukovcem leta 2007 pri ljubljanskem lokalu Global do smrti pretepla 20-letnega Gorazda Čamernika. Toda Suljanović se je pozneje sam vrnil v Slovenijo in se predal.
Eden od domnevnih roparjev banke SKB v Ljubljani Radomir Cvijanović naj bi se po nekaterih podatkih skrival v Srbiji. S slednjo kot tudi z Makedonijo smo podpisali bilateralne pogodbe o izročitvi in medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah. Toda nobena svojih državljanov ne izroča, prav tako tudi ne Črna gora ali Kosovo. Kar seveda pomeni, da velja tudi obrnjeno: tudi mi tem državam svojih državljanov ne predajamo.
Poenostavljena izročitev
Je pa seveda povsem drugače znotraj Evropske unije. Prejšnje dolgotrajne postopke izročitve med državami EU je v začetku leta 2004 poenostavil evropski nalog za prijetje. Gre za čezmejni sodni postopek predaje zaradi kazenskega pregona, izvršitve zaporne kazni ali odvzema prostosti. Države EU tako ne morejo več zavrniti predaje svojih državljanov, razen če zoper iskano osebo zaporne kazni ne izvršijo same. In pa obvezno v primerih, če je bila oseba za isto kaznivo dejanje že obsojena, če gre za mladoletnika ali če v državi prijetja za konkretno kaznivo dejanje velja amnestija. V večini držav se predaja s soglasjem iskane osebe opravi v približno dveh tednih (okoli polovica vseh predaj), brez soglasja pa v slabih dveh mesecih.
