11.093. skok s padalom Irene Avbelj na evropskem prvenstvu v Kikindi 24. avgusta 2011 je bil za našo najuspešnejšo padalko skoraj usoden. Šest let in pol po nesreči in štiri leta po vloženi tožbi zoper njenega delodajalca (Republika Slovenija, ministrstvo za obrambo) je Avbljeva končno dočakala tudi sodno zadoščenje in potrditev, da za nesrečo ni bila kriva sama, da je šlo za delovno nesrečo in da je upravičena do odškodnine. Tako je namreč odločil Dušan Medved, sodnik delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, kamor je Avbljeva naslovila tožbo. Sodba sicer še ni pravnomočna, Avbljeva se ne bo pritožila, lahko pa se zgodi, da bo to storilo državno odvetništvo (prej pravobranilstvo).
»Tudi jaz moram še počakati na odločitev državnega odvetništva, a si srčno želim, da bi se zadeva enkrat za vselej zaključila. Da se ne bi v nedogled vlačili po sodiščih. Sodba zame osebno pomeni veliko olajšanje in hkrati zadoščenje. Ne gre le za prisojeno odškodnino in mesečno rento, zame gre predvsem za to, da je zdaj vendarle jasno, da krivda za nesrečo ni bila moja. Zelo me je bolelo, ker je ministrstvo za obrambo tako dolgo vztrajalo, da ni šlo za delovno nesrečo in da oni z njo nimajo nič. To je zdaj razčiščeno. Tudi sama ne razumem povsem vseh postavk v sodbi glede višine odškodnine in prisojenih obresti. Iskreno povedano me to niti ne zanima, samo da bi se vse skupaj le zaključilo,« je včeraj dejala Irena Avbelj.
Na sodišču si je oprtala padalo
Sodišče je po vseh končanih obravnavah, ko so zaslišali vse vpletene pa tudi izvedence finančne in zdravstvene stroke, in po tem, ko je morala Avbljeva večkrat (tudi v solzah) podoživljati usodni padec ter si sredi sodne dvorane celo nadeti padalo, ki jo je skorajda stalo življenje, odločilo, da v večjem delu ugodi tožbenemu zahtevku proti delodajalcu, se pravi ministrstvu za obrambo, zaradi škode, ki jo je Avbljeva utrpela pri skoku s padalom na tekmovanju v Kikindi. »Sodišče je najprej ugotavljalo, ali je sploh podana odgovornost na strani delodajalca, in prišlo do sklepa, da je Republika Slovenija (ministrstvo za obrambo) odgovorna, ker je tožnica dobila ukaz, da se mora udeležiti tekmovanja. Udeležba se ji je štela v delovni čas, ministrstvo je poskrbelo za prevoz na tekmovanje in transport poškodovane nazaj v Slovenijo. Podana je bila objektivna odgovornost tožene stranke, ker se padalstvo šteje za dejavnost s povečano nevarnostjo,« nam je sporočila predsednica delovnega sodišča Ana Jaklič. Kot je razvidno iz sodbe, je glede poškodb sodišče postavilo izvedenca medicinske stroke in ugotovilo, da se je Avbljeva hudo poškodovala, da je bila rehabilitacija uspešna, da pa bo vse življenje trpela posledice nesreče pri doskoku s padalom.
Slabih sto tisočakov
Višino škode je sodišče ugotavljalo s pomočjo izvedenca davčne in finančne stroke. Sodišče ji je prisodilo odškodnino zaradi nepremoženjske škode (strah, bolečine, zmanjšanje aktivnosti) in premoženjske škode (izgubljena plača in prispevki). Skupaj gre za dobrih 90.000 evrov odškodnine, k čemur pa je treba prišteti še precej visoke obresti. Dosodilo ji je tudi mesečno denarno rento v višini 490 evrov in mesečno plačilo prikrajšanja iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini 200 evrov. Avbljeva je državo sicer tožila za 140.000 evrov in rento. »Čeprav je Republika Slovenija ugovarjala, da je tožnica sama kriva za nesrečo, sodišče tega ni ugotovilo,« pa je obrazložitev, ki je Avbljevo najbolj razveselila.
Spomnimo, da je Avbljevi pri omenjenem skoku v Kikindi zatajilo padalo. Z veliko hitrostjo je zgrmela na tla, poškodbe pa so bile tako hude, da jih po 18 operacijah še vedno čuti, kar je bilo vsem jasno tudi na sodnih obravnavah. Avbljeva se je bila prek odvetnika Primoža Krapenca ves čas pripravljena z državo tudi pogoditi, a nasprotna stran o tem ni želela slišati. Z državnega odvetništva so nam odgovorili, da še ne vedo, ali se bodo na izrečeno sodbo prvostopenjskega sodišča pritožili, saj mora ministrstvo za obrambo še preučiti sodbo. Časa imajo na voljo do začetka aprila.
