S spletnih družbenih omrežij – facebooka, instagrama, snapchata, tiktoka, tudi kanadskega kik messengerja –, na katerih so prisotni naši otroci. Ta podjetja spolno zlorabo otrok ali nagovarjanje k njej zaznavajo s programsko opremo ali hash listi, fotografije in posnetke pošljejo nam. Mi nato zaženemo preiskavo. S tem skušajo zagotoviti varen prostor za vse svoje uporabnike. Ta material pa je težje odkriti pri šifriranem komuniciranju in na temnem spletu, ki je zaradi večje anonimnosti za storilce še posebno privlačen. Poudariti je treba, da pri tovrstnih spolnih zlorabah govorimo o mednarodnem organiziranem kriminalu.
V času pandemije smo vsi, vključno z najmlajšimi, pred ekrani preživeli veliko več časa kot prej. Tako niti ne čudi, da se je število zlorab prek spleta povišalo. Europol navaja, da ponekod za neverjetnih 25 odstotkov.Otroci so se šolali na daljavo, prek spleta so komunicirali tudi s sovrstniki, ob večji uporabi naprav so bili bolj izpostavljeni storilcem. Ti so v času izolacije prilagodili spolno dejavnost – tisti, ki so prej potovali v države tretjega sveta, da so tam zlorabljali otroke, so bili zdaj več na spletu. Ta je obenem vse bolj poplavljen z materialom spolnih zlorab, ki nastane s spolnimi napadi v resničnosti. Več ko je gradiva na spletu, več je napadov v resničnosti. Na teh posnetkih so otroci iz razvitega sveta, ja, tudi iz Slovenije.
Najbolj zaželen za pedofile je svež material, ki ga na spletu še ni, kar pomeni, da mora biti zlorabljena nova žrtev. Je tudi tega zadnje čase več?Storilci si material med seboj izmenjujejo. In če posredujejo gradivo »prve generacije«, takega dobijo tudi nazaj. Tako so ves čas v iskanju novih posnetkov, s katerimi zadovoljijo svoje potrebe. Sčasoma jim gledanje enega otroka ni več dovolj, želijo si videti drugega. Na tak način si v teh krogih tudi ustvarijo ime, lastno vrednost pa lahko ohranjajo tudi tako, da zlorabijo svojega ali sosedovega otroka.
Motiv v teh primerih torej ni denar?Ne. Ustvarjajo ga za izmenjavo. Za zaslužek delajo tisti, ki organizirajo prenose v živo. Ti potekajo tako, da naročnik plača za določeno vrsto zlorabe, ki jo ponudnik v živo izvede na otroku.
Brezmejnost spleta omogoča prav to, da je med njima lahko na tisoče kilometrov…Med sabo se povezujejo, delujejo čezmejno. Res je, da več tovrstnih prenosov izvira iz razvijajočih se držav, a nikar misliti, da tega pri nas ni. Storilce, ki delujejo čezmejno, je sicer težje odkriti, zato iz leta v leto bolj težimo k še tesnejšemu mednarodnemu sodelovanju, da ne ostanejo nekaznovani.
Storilci si v teh skupnostih med seboj izmenjujejo nasvete in izkušnje. Baje obstaja tudi nekakšen priročnik?Kot kriminalist sem osumljencu zasegel priročnik s podrobnimi opisi tega, kako pristopiti do otroka, kako ga zlorabiti, kako ostati anonimen. Med seboj se opozarjajo tudi na delo policije.
Naletela sem na več primerov iz revnejših držav, kjer so starši otroka posodili ali prodali za zlorabo. Gre za skrajne primere ali je to v tem temačnem delu spleta nekaj »vsakdanjega«?Države imajo na tem področju različno zakonodajo, v razvitem svetu je za otroke boljša, ponekod je veliko slabša. Tako obstajajo primeri, ko družine z več otroki enega izpostavijo spolnim zlorabam, da lahko preostali del družine preživi.
Se velikokrat zgodi, da se spolna zloraba prek spleta razvije v zlorabo v živo?Storilci, ki na spletu prežijo na otroke, iščejo bolj naivne, nevešče, take, za katere vedo, da bodo pripravljeni komunicirati z njimi. To so veliki manipulatorji. Ljudje, ki znajo z besedami, so prijazni do njih, jih spodbujajo, da storijo nekaj, česar sami od sebe verjetno ne bi. Pregovorijo jih, da pošljejo intimne fotografije, na katerih so pomanjkljivo oblečeni ali goli. Če se otrok ob tem počuti neprijetno in fotografij ne želi več pošiljati, ga storilec lahko s temi istimi fotografijami začne izsiljevati bodisi za nov material bodisi za srečanje v živo. Do tega, seveda, prihaja. Na teh srečanjih pa pride do fizične spolne zlorabe.
Minili so časi, ko smo verjeli stereotipu o pedofilu kot moškem srednjih let, ki živi pri mami. Pedofili pridejo v vseh starostih in oblikah. Lahko rečemo, da jim je pa skupna veščina spretne manipulacije?V vseh teh letih sem se kot preiskovalec srečal z vsemi vrstami osumljencev – starimi, mladimi, poročenimi, samskimi, z otroki in brez. Opravka smo imeli z osumljenci od 14. pa vse do 90. leta starosti. Nekateri imajo dober status v družbi, so urejeni, prijazni, ustrežljivi, eni tistih, za katere si ne bi nikoli mislili, da so sposobni česa takega. Tisti tihi, ki v resničnosti komaj kdaj odprejo usta, se na spletu preobrazijo v komunikativne manipulante, ki sprva celo prevzamejo nekakšno starševsko vlogo, s pomočjo česar izvedo tiste najbolj ranljive točke pri otroku, ki jih kasneje izrabijo.
Se napadalci mnogokrat skrijejo za lažno identiteto?Pogosto in prav zaradi tega je splet zanje tako zelo priročen. Za prvi stik lahko uporabijo lažne podatke in fotografijo nekoga drugega. Četudi kasneje razkrijejo svoj pravi obraz, praksa kaže, da žrtev zaradi strahu ali zmanipuliranosti komunikacije ni zmožna prekiniti.
So kakšni otroci lažja tarča kot drugi?Vsi otroci in mladostniki so lahko tarče spolnih napadalcev, to si je treba zapomniti. Je pa res, da bodo žrtve prej postali tisti, ki jih starši ne nadzirajo, ki so prepuščeni sami sebi, imajo slabšo samopodobo. Pogosto so tarča najmlajši, ki so bolj dovzetni, imajo manj izkušenj in so naivni. Pri spolnih zlorabah prek spleta sta enako ranljiva oba spola.
Statistika kaže, da je zadnja leta občutno naraslo število prijav z žrtvami, starimi do šest let.Nekateri otroci so res zlorabljeni še kot dojenčki. A se na spletu pojavljajo tudi posnetki, ki jih (ne)vede objavijo malčki sami. Ob nenadzorovani uporabi različnih aplikacij in neomejenem dostopu se kaj hitro zgodi, da se fotografirajo goli.
Če ima starš na telefonu sliko svojega otroka, denimo golega v banji, to, jasno, ni problem. Kdaj pa lahko nastane težava?Ko gre za družinsko fotografijo oziroma spomin, fotografija nikakor ni sporna in oseba tako ne bo kaznovana. Sporno pa je, če jo delijo naprej. Takrat je motiv zanjo očitno drugačen.
Tako kot otroci morajo tudi starši paziti, kaj objavljajo na omrežjih. Zlasti, ko pride do otrok.Kar zadeva objave fotografij otrok, tudi tistih z morja v kopalkah, so starši slab zgled otrokom. Zavedati se morajo, da storilci, ki prek spleta iščejo pomanjkljivo oblečene ali gole otroke, z družbenih omrežij prenašajo tudi te. Če bi se fotografija njihovega otroka znašla v zbirki pedofila, bi bilo to verjetno neprijetno za vsakega starša.
Doslej ste omenjali samo moške napadalce. Kaj pa ženske?Med pedofili so predvsem moški, a otroci spolno privlačijo tudi nekatere ženske ali pa te pri zlorabi svojih otrok sodelujejo s partnerji.
Je zgodba ženske, ki je rodila otroka izključno za namen spolne zlorabe, resnična?Je. Tudi to se dogaja. Starši, ki z namenom spolne zlorabe otroka spravijo na svet, ga začnejo zlorabljati takoj po rojstvu.
Nekoč so otroke svarili pred neznanci z bomboni v belem kombiju, na nevarnosti, ki prežijo doma ali prek zaslonov, pa so pogosto pozabili. Ste javnost z vašimi kampanjami že vsaj malo izobrazili?Nekateri se zavedajo nevarnosti, drugi še ne. Tako kot je treba otroka pripraviti na samostojno pot v šolo ali mu zabičamo, da se ne sme pogovarjati z neznanci, bi ga morali pripraviti tudi na varno uporabo interneta. Preden dobi v roke lastno pametno napravo z možnostjo nenadzorovanega, neomejenega brskanja po spletu, mora te veščine obvladati.
Tudi tukaj imajo ključno vlogo starši.Pri mlajših otrocih imajo odgovornost, da nadzorujejo uporabo naprave, pa ne govorim zgolj o nevarnosti potencialne zlorabe. Otrok lahko namreč sam najde neprimerne vsebine, pornografijo, nasilje, ki lahko škodi njegovemu razvoju. Pri najstnikih, ki telefona staršem ne kažejo več, pa morajo že prej ustvariti dovolj trdno vez in zaupanje, da se jim ti v kritičnih trenutkih zaupajo.
Koliko primerov spolnih zlorab na leto preiskujete?Lani smo obravnavali 150 primerov kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, leto prej nekaj več kot 130. Mladoletniki sami jih neradi prijavljajo, zato je še toliko bolj pomembno, da smo drugi bolj aktivni.
Obenem to tudi pomeni, da so te številke samo vrh ledene gore, da je zlorab bistveno več.Zagotovo jih je več, kot jih je prijavljenih. Zgodilo se je že, da smo prejeli prijavo iz tujine in ugotovili, da je nekdo otroka pri nas zlorabljal sedem let, česar ni zaznal nihče iz njegove okolice. Prvi je bil ponudnik internetnih storitev.
Zlorabe in izkoriščanje pustijo na otrocih dolgoročne posledice.Pri nekaterih nepopravljive in dosmrtne. Te fotografije in posnetki jih bodo spremljali do konca življenja, saj takega gradiva praktično ni mogoče odstraniti s spleta. Vsakokrat, ko si jih kdo ogleda, je otrok oziroma kasneje že odrasel znova žrtev spolne zlorabe.
Kako naporno je to delo? Vas preganjajo grozljive podobe? Se jih sploh lahko znebite ali se morate z njimi naučiti živeti?Pregledovanje takega gradiva je eno najtežjih policijskih opravil, nanj se je nemogoče navaditi. Spopasti se je treba z vsako zlorabo posebej. Take podobe nikoli čisto zares ne izginejo, a imamo na policiji pomoč za čas osebnih stisk. Imam tudi odlične sodelavce, s katerimi se podpiramo. Naše največje zadovoljstvo pa je, ko rešimo otroka in poskrbimo za primerno kazen za storilca. Takrat je vse skupaj poplačano.
