Sodnica zagrebškega sodišča je 20-letnega mladeniča, ki je pred nekaj več kot letom dni izvedel napad z nožem na zagrebški osnovni šoli, izrekla najvišjo možno kazen - 50 let zapora. Tožilstvo mu je očitalo umor otroka, štiri poskuse umora in 50 kaznivih dejanj kršenja pravic otrok.

Za umor so mu naložili 30-letno kazen, za poskuse umorov 22 let, za vsako od kršitev pravic otrok pa po dve leti zapora. 

Trimesečno sojenje je bilo zaradi zaščite mladoletnih žrtev in njihovih družin zaprto za javnost, enako tudi razglasitev sodbe. 

Čeprav gre za mlajšega polnoletnika, so mladeniču sodili kot odraslemu. Na izreku kazni ga ni bilo, so bili pa v sodni dvorani starši žrtev. Sodba ni pravnomočna. 

Brez zmagovalcev

»Sodba je bila pričakovana, želim si, da bi bilo takšnih sodnikov več. Vse je natančno razložila. Pričakovana je tudi višina kazni. Ta primer je pokazal na vse anomalije sistema. V tem postopku ni bilo zmagovalcev in ne poražencev,« je poudaril zastopnik družin Krešimir Škarica.

Spregovoril je tudi Marko Sikirica, oče ene od žrtev. Dejal je, da je za njimi čustven dan. Zahvalil se je sodnici in izpostavil, da vseeno nobena sodba ne more vrniti izgubljenega življenja ali brezskrbnega otroštva žrtvam.

Napovedal pritožbo

Storilčev zagovornik Miro Vlašić je za hrvaški portal 24sata že napovedal pritožbo na sodbo oziroma na del glede njegove prištevnosti. Glede na to da se je pred krvavim napadom že večkrat zdravil v psihiatrični bolnišnici je obramba prepričana, da so sodni izvedenci napačno ocenili njegovo prištevnost.

Mladenič je imel psihične težave in je približno eno leto pred napadom že skušal storiti samomor. V preteklosti je bil učenec šole, na kateri je izvedel napad, prav tako pa je živel blizu nje. Eno ključnih vprašanj v postopku je bilo, ali se je storilec v času dejanja zavedal, kaj počne, ali ne. Več strokovnjakov je ugotovilo, da je bil zgolj zmanjšano prišteven, ne pa tudi neprišteven. Da je torej vedel, kaj počne in je bil za svoje dejanje kazensko odgovoren. Če bi bil 20-letnik neprišteven, bi ga namesto v zapor poslali na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico.

Fant je bil v času napada star 19 let. Tožilstvo mu med drugim očitalo tudi, da je v šolo prišel z namenom, da ubije otroke in zaposlene, pri čemer se je zavedal, da gre za majhne otroke, ki se mu fizično ne morejo upreti. Po napadu je pobegnil v bližnji zdravstveni dom, kjer si je skušal vzeti življenje.

Brskal o nožih in pokolih na šolah

Motiv za napad ostaja neznanka, še poroča hrvaški Jutarnji list.

Sodeč po informacijah, ki jih je policija dobila z njegovega računalnika, naj bi že dlje časa razmišljal o napadu na šolo, kakšno leto dni je preučeval tudi različne vrste nožev, samurajske meče in posamezne šolske pokole. Še najbolj »všeč« mu je bil napad na ameriško osnovno šolo Sandy Hook leta 2012, v katerem je 20-letnik do smrti ustrelil 26 ljudi, največ otrok.

Napad velja za najhujši primer nasilja na hrvaških šolah doslej. Po tragediji so na Hrvaškem uvedli strožje varnostne ukrepe na šolah.

Najvišjo kazen doslej izrekli štirikrat

Najvišjo zaporno kazen (50 let), ki jo poznajo v hrvaškem pravosodnem sistemu, so doslej izrekli štirikrat. Prvič leta 2021 Luki Juretiću, poznanemu tudi pod vzdevkom »pošast iz Solina«. Ko si je šel izposodit moko, je v njihovem domu napadel 92-letnika in njegovo ženo. On je umrl takoj, ona nekaj mesecev kasneje. Kazen so mu kasneje znižali na 40 let zapora. Drugič so s 50 leti zapora kaznovali avstrijskega državljana Haralda Kopitza, ki je leta 2022 v Zagrebu umoril svoje tri otroke. Kasneje je v zaporu storil samomor. 50-letno zaporno kazen pa so izrekli tudi Krešimirju Pahokiju, ki je julija lani v domu za starejše v Daruvarju umoril šest oseb, še šest pa jih ranil.

Priporočamo