»Sporočila niso bila poslana z zaseženega telefona, za to dam živo ali mrtvo glavo. Stoodstotno!« je na sodišču zatrdil Jernej Hribšek, obtožen, da je novembra predlani spisal 25 maščevalnih sporočil sodniku okrajnega sodišča v Brežicah Almirju Kurspahiću in jih poslal na elektronski naslov brežiške policijske postaje. V preiskavi je priznal, da je sporočila pošiljal on, s svojega elektronskega naslova in da je uporabljal telefon znamke Samsung, ki so mu ga zasegli. Tudi na začetku sojenja ni zanikal, da je bil pošiljatelj. Na predzadnji obravnavi pa si je premislil. Za zaseženi telefon je dejal, da ga v spornem času ni uporabljal, prav tako ne spornega elektronskega naslova. Zaradi tega so v torek zaslišali dva policista iz sektorja kriminalistične policije v Novem mestu.
Jože Klobasa je na kratko opisal potek preiskave vse do kazenske ovadbe. Kriminalist je preiskoval že požig Kurspahićeve stanovanjske hiše, ki se je zgodil v noči s 6. na 7. november, zato je prejel »v delo« tudi istemu sodniku namenjena grozilna sporočila. Na naslov brežiške policije so začela prihajati 7. novembra zvečer, a je bil Klobasa z njimi seznanjen šele pozneje. O njih je obvestil tudi sodnika, ki so mu po požigu odredili varovanje. Potem so za podatke zaprosili ameriško družbo Google in operaterja A1 ter tako prišli na sled Hribšku, pri katerem so opravili hišno preiskavo in mu zasegli telefon.
Aleksander Kralj pa je pojasnil, da so Google vprašali o elektronskem naslovu, s katerega so bila poslana grozilna sporočila, in o elektronski napravi, ki je do njega dostopala. Dobili so odgovor, da je bil račun s tem naslovom ustvarjen leta 2010 v Sloveniji. Naveden je bil enak rojstni datum, kot je Hribškov, elektronski naslov, ki omogoča obnovitev vstopnega gesla, pa je vseboval ime Nejc Hribšek. Do naslova je po Googlovih podatkih novembra 2024 dostopala samo ena naprava, in sicer telefon znamke Samsung. Z enako serijsko številko kot Samsungov telefon, ki so ga zasegli Hribšku. Nazadnje je bil uporabljen 30. novembra 2024.
Še sodni izvedenec?
Hribšek je imel za Kralja več vprašanj, vsa s podobno vsebino. Trdil je, da se je nekdo prek mobilne dostopne točke povezal z njegovim telefonom in potem pošiljal sporočila. Kralj je to zavrnil, češ da operater zabeleži le tisto elektronsko napravo, ki je dejansko dostopala do storitve. Na prihodnji obravnavi bodo zaslišali še enega kriminalista, ki se je ukvarjal z analizo teh podatkov. Potem pa bo senat pod vodstvom Irene Škulj Gradišar odločil, ali je to vprašanje razčiščeno ali potrebuje še mnenje sodnega izvedenca. Če se za slednjega ne bo odločil, bi bilo sojenje že lahko končano.
Spomnimo, da je sodnik Kurspahić Hribšku v preteklosti sodil in ga julija 2021 zaradi nasilništva tudi obsodil na pogojno kazen. V sporočilih, ki mu jih očita tožilstvo, je večinoma žalil sodnikovo poreklo. Zapisal je, da se »vse vrača, vse plača«, da sodnik do konca življenja ne bo živel mirno, da ni »našel pravega zajebavat s svojim sodniškim sranjem« in tako dalje.
Na predobravnavnem naroku je tožilec Mitja Gregorc za primer priznanja krivde predlagal osem let zapora. Hribšek se je v začetku zagovarjal, da je sporočila poslal, a da ni imel maščevalnega namena. Na vprašanje, zakaj je potem to storil, je odvrnil, da si to vprašanje zastavlja tudi sam. Govoril je tudi o tem, da se je v preteklosti psihiatrično zdravil, ko se je psihiatrinja odločila za opustitev terapije, pa je njegovo vedenje postalo »bolj hipno«. Požiga sodnikove hiše (v katero še ni bil vseljen) ni osumljen, kdo je bil storilec, še vedno preiskujejo.