Potem ko sta noč preživela v sodnem pridržanju, so Igorja Šalamuna in Borisa Špesa danes privedli pred preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Mariboru. Trenerja atletike in zdravstvenega tehnika v UKC Maribor so skupaj osumili za 21 kaznivih dejanj. Špesa je preiskovalni sodnik poslal v pripor, za Šalamuna pa odredil hišni pripor.
Robert Munda, vodja sektorja mariborske kriminalistične policije, je danes predstavil okoliščine prijetja domnevnih dobaviteljev in preprodajalcev s krvnim dopingom in drugimi medicinskimi preparati, ki so na seznamu prepovedanih snovi in postopkov svetovne protidopinške agencije Wada.
Špesu in Šalamunu so začeli slediti septembra lani. V sklopu več kot sedemmesečne preiskave, ki jo je usmerjalo specializirano državno tožilstvo, so prisluškovali tudi njunim telefonskim pogovorom, nekdanja profesionalna tekača pa je v past nazadnje zvabil še tajni sodelavec policije, ki je izvedel tudi več navideznih odkupov.
Med odjemalci tudi grešnik Hafner?
Ko so Šalamunu in Špesu 4. aprila dokončno stopili na prste in jima odvzeli prostost, so opravili tri sklope hišnih preiskav, v katerih so zasegli več kot 40 različnih zdravil, po katerih naj bi povpraševali aktivni in rekreativni športniki v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so si prizadevali z nedovoljenimi metodami izboljšati svojo telesno pripravljenost. Osumljenca so ovadili zaradi neupravičenega prometa z nedovoljenimi snovmi v športu in zaradi prometa s škodljivimi sredstvi za zdravljenje.
»Skupaj naj bi storila 11 kaznivih dejanj, deset kaznivih dejanj pa naj bi samostojno zagrešil osumljeni zdravstveni tehnik,« je razložil Munda. »Oskrbovala sta določene aktivne športnike in tudi rekreativce, po naši oceni jih je bilo skupaj deset, utegne pa to število biti tudi višje.« Nekatere od teh odjemalcev je pristojna protidopinška agencija že obravnavala in kaznovala. Po naših podatkih tudi zadnjega »grešnika« med atleti, maratonca Domna Hafnerja. Imena vseh športnikov, na katera so naleteli v preiskavi, so kriminalisti že posredovali slovenski protidopinški organizaciji Sloado.
Med tistimi športniki in trenerji, ki so bili pripravljeni na nedopusten način popraviti telesne sposobnosti, sta bila Šalamun in Špes dobro znana. »Ni naključje, da so enega izmed njiju naslavljali kot doktor, čeprav so vedeli, da to ni,« je poudaril Munda. »To pomeni, da so se zanašali na to, da imajo opraviti s profesionalci.«
Hormon iz hrčkovih jajčnikov
Ključna substanca, za katero naj bi kupci odšteli po 500 evrov za posamični odmerek, je bilo zdravilo aranesp 500, ki vsebuje sintetični hormon darbepoetin. Prav to substanco so sicer ugotovili pri prej omenjenem atletu Hafnerju.
Ta hormon, ki ga farmacevti pridelujejo v genetsko modificiranih jajčnikih hrčkov, povečuje število rdečih krvnih celic in se zato večinoma odmerja bolnikom s slabokrvnostjo. Očitana proizvodnja in promet škodljivih sredstev za zdravljenje pa sta povezana s sumom, da naj bi osumljenca odmerjala športnikom tudi zdravilo z železom. »Injiciranje tega zdravila utegne povzročiti alergijsko reakcijo in anafilaktični šok, zato ga je dopustno injicirati izključno v zdravstveni ustanovi,« je poudaril Munda.
Oba osumljenca sta bila v preteklosti profesionalna tekača. Špes je tekmoval v teku na 1500 metrov, Šalamun je bil odličen v gorskem teku. Špes je danes zaposlen na pljučnem oddelku UKC Maribor, na delovnem mestu diplomiran zdravstvenik v negovalni enoti. V UKC Maribor zanikajo sum, da bi Špes zasežena zdravila odnašal s svojega delovnega mesta. Munda tega danes ni komentiral. »Vseh okoliščin dobave še nismo mogli potrditi,« je dejal, »domnevamo pa, da je osumljeni večji del zaseženih substanc pridobil na svojem delovnem mestu.« Špesu so v hišni preiskavi zasegli še pomirjevalo apaurin, protibolečinsko zdravilo morfin, antidepresiv helex ter kortikosteorid deksametazon, ki je prav tako na seznamu prepovedanih snovi v športu. O količini teh zdravil se Munda ni želel opredeliti. »Je pa skrajno neobičajno, če zdravstveni delavec pri sebi hrani kar 40 različnih zdravil.«
