Tri dni se je majhno in zaprto Sredozemsko morje zdelo, kot da se je spremenilo v velik in odprt Atlantski ocean. Valovi so tudi ob obali Sicilije dosegali 15 metrov, vodne gmote so opustošile obalo in tamkajšnje plaže, ceste, valobrane, marine in restavracije … V 72 urah je na jugu otoka padlo toliko dežja, kot ga v povprečju pade v šestih mesecih.
»Česa takega v življenju še nisem videl. Takšni pojavi se zgodijo enkrat na 40 let, vendar so ob podnebni krizi lahko veliko intenzivnejši,« je povedal Giulio Betti iz italijanskega raziskovalnega in meteorološkega centra CNR za časnik La Repubblica.
Meteorolog je pojasnil, da so se tovrstne vremenske motnje običajno pozimi hitro premikale, vedno pogosteje pa opažajo, da se nad Sredozemljem izolirajo vrtinci, ki se zelo težko premaknejo. »Ta motnja je bila skoraj 72 ur ujeta med Tunizijo in Sardinijo in je sprostila vso energijo, ki jo je imela. Kot bi nekakšna ‘zavora’ omogočila, da se je morje napolnilo z energijo in postalo izjemno silovito,« opisuje strokovnjak.
Povprečna višina valov je bila med 7 in 9 metri, z vrhovi, ki so se približali 14, 15 metrom. Skupaj z vetrom, ki je dosegal 120 kilometrov na uro, je to uničujoča kombinacija. »Valovi takšne moči premikajo skale in valobrane, težke 30 ton, ter jih mečejo na ceste, saj se vsakih 12 sekund premikajo tisoči ton vode – nekaj zares osupljivega. Vpliv segrevanja je viden predvsem v intenzivnosti, saj so ti dogodki veliko močnejši kot v preteklosti, prvič zato, ker je gladina višja, in drugič, ker je morje kronično toplejše,« razlaga.
V prihodnje se bo treba na takšne pojave kar navaditi, ugotavlja: »Sredozemsko morje ni mlaka, in kadar je ciklon dobro organiziran in vztrajen, lahko morje postane resnično ekstremno.« Podatek o najvišjem valu 16,6 metra, ki ga je prinesla nevihta Harry, presega najvišje izmerjene valove iz leta 2020, ko so med nevihto Gloria pri španskih Balearih izmerili 14-metrske valove.