Petinšestdesetletni Zlatko Šoštarić iz Trbovelj je bil na sodišču oproščen obtožbe, da je od sokrajana Elvisa M. poskušal izsiliti 400 evrov. Oškodovancu in njegovi družini naj bi grozil z omembo pištole, droge in z besedami, da je star ter da mu je vseeno, tudi če umre. Toda dokazov o izsiljevanju je bilo premalo; bolj verjetno je, da je Šoštarić Elvisu M. posodil teh 400 evrov in da mu jih slednji v obljubljenem roku ter tudi še pozneje ni vrnil. Toda tožilec Mitja Gregorc, ki je za obtoženega predlagal šestmesečno zaporno kazen, je že napovedal pritožbo na višje sodišče.
Elvisova žena Barbara M. je pričala, da se je Šoštarić 15. aprila 2022 dvakrat pojavil pred vrati njihovega domačega stanovanja. Ne prvič, okoli devetih, ne drugič, okoli 14. ure, moža ni bilo doma. Prvič ji je rekel, da mu je Elvis dolžan, in ko mu je odvrnila, da o tem nič ne ve, je odšel. Tudi ob popoldanskem obisku ji je govoril o dolgu, pa tudi, da je star in da lahko dobi pištolo, droge in take stvari ter da mu je vseeno, če umre. V roke ji je potisnil kuverto z izpolnjeno nakaznico za 400 evrov. Obiska se je prestrašila, prav tako otroci, še posebej 13-letna hči, ki jo je bilo potem strah iti v šolo in na igrišče. Poklicala je moža, na vprašanje, ali ji je povedal, kaj imata s Šoštarićem, pa je na sodišču odgovorila, da ga ni spraševala oziroma da ji je rekel, da »to ni nič takega«. Opisala je tudi kasnejši Šoštarićev obisk v lokalu, ki sta ga imela najetega z možem. Rekel ji je, da mu je Elvis obljubil, da mu bo dal 200 evrov, in da prisega »na svojo mater, da vas bom vse pobil«. O tem obisku je govoril tudi Elvis in da je poklical policijo, ki je Šoštariću odredila prepoved približevanja.
Darko iz Avstrije
Obtoženi pa se je zagovarjal, da je Elvisu že konec leta 2018 posodil 400 evrov, ker je tarnal, da ima štiri otroke in slabo plačo varnostnika. Kmalu zatem je šel za dve leti in pol v zapor, ko je avgusta 2021 prišel na prostost, pa je denar terjal nazaj. Elvis mu ga je obljubljal, a se izmikal in tudi skrival, zato je šel tistega aprilskega dne k njemu domov. Po jutranjem obisku mu je Elvis M. poslal SMS-sporočilo, naj ne hodi več tja, sicer se bosta drugače pogovarjala, ter da naj se oglasi na telefon. Ker ni želel pogovora, pač pa denar, je izpolnil dve nakaznici. Eno je poslal po pošti, drugo pa dal Elvisovi ženi. Ni pa nič grozil, je zagotovil. Omenjeni SMS in še nekaj drugih, ki naj bi si jih izmenjal z Elvisom in nakazujejo, da je dolg morda res obstajal, je vložil tudi v sodni spis.
Toda Elvis je na prostoru za priče vztrajal, da ga ne pozna. Oziroma da sta se »kakih dvakrat videla v lokalu«. O sporočilih o dolgu je dejal, da mu jih je obtoženi pošiljal in da mu je odpisal, samo da bi se ga rešil. Za SMS, ki naj bi ga poslal Šoštariću po prvem obisku na domu, pa je dejal, da ni bil poslan z njegove telefonske številke. Sicer je pridal, da se številke službenega telefona ne spominja. Po njegovih besedah je Šoštariću dal dvakrat po 50 evrov, vendar ne zaradi dolga, pač pa da bi njega in družino pustil pri miru. In da je po njegovem prepričanju 400 evrov v resnici posodil nekomu drugemu. Nekemu Darku, Slovencu, ki že pet ali šest let živi v Avstriji, njegovega priimka pa ne ve. Tega v sodni preiskavi ni omenjal.
Zagovornik Žiga Podobnik je v končni besedi opozoril, da je bil zagovor obtoženega vseskozi konsistenten in podkrepljen z dokazi. Kar pa da ne velja za oškodovančevo pričanje. V katerem je tudi sodnica Mojca Kocjančič našla »luknje« in je Šoštarića oprostila. Barbaro M. je s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 2000 evrov napotila na pravdo, stroški postopka pa bodo bremenili proračun.