V Avstriji se je lani število otrok, mlajših od 14 let, ki so osumljeni kaznivih dejanj, povečalo za 9,4 odstotka, na 13.179, kar je sprožilo razprave o znižanju starostne meje za kazensko odgovornost.
Na težave opozarja tudi odvetnik za kazensko pravo Sascha Flatz, ki je v pogovorni oddaji na ORF opisal več primerov iz svoje prakse. Po njegovih besedah imajo policisti na Dunaju velike težave z mladoletnimi storilci, ki se zavedajo, da zaradi svoje starosti ne morejo kazensko odgovarjati.
»Policisti na visokih položajih mi pripovedujejo, da imajo na Dunaju ogromne težave,« je dejal Flatz. Navedel je primer mladoletnika, ki naj bi policistu zabrusil: »Mlajši sem od 14 let, nič mi ne moreš. Nadaljeval bom, dokler ne bom star 14 let.«
Po njegovih besedah so žrtve napadov pogosto vrstniki storilcev. Posledice so lahko zelo hude, nekateri otroci si denimo po napadih ne upajo več hoditi v šolo. Flatz meni, da je rešitev v znižanju starostne meje za kazensko odgovornost, piše portal Heute.
"Vsi imamo pri sebi nože"
Odvetnik je opozoril tudi na razširjenost nožev med mladostniki. Opisal je primer 14-letnika z Dunaja, ki so ga obravnavali zaradi poskusa umora z nožem. Ko ga je sodnik vprašal, zakaj je imel pri sebi orožje, naj bi odgovoril, da ga nosijo vsi otroci v njegovem okolju, saj je to zanje način zaščite pred nevarnostjo.
Tisti, ki se zavzemajo za znižanje starostne meje, predlagajo, da bi spodnjo mejo znižali s 14 na 12 let. Temu je naklonjena tudi deželna glavarica Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner, ki meni, da bi morali otroci, ki so dovolj stari za izvrševanje hudih kaznivih dejanj, odgovarjati tudi za posledice svojih dejanj.
Podobno stališče je zagovarjal deželni svetnik za mladino v Zgornji Avstriji Christian Dörfel. Po njegovem mnenju 13-letnik dobro ve, da ne sme pretepati drugih. Poudaril je, da pri obravnavi mladoletniškega nasilja ne gre nujno za zapiranje otrok, temveč za jasne posledice, ki bi jih odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj. Med možnimi ukrepi je omenil družbenokoristno delo in opravljanje socialnih nalog.
Namesto zaporov posebne ustanove?
Drugačno rešitev zagovarja poslanka SPÖ in pravosodna predstavnica stranke Selma Yildirim. Meni, da znižanje starostne meje za kazensko odgovornost ne bi rešilo problema. Tudi sama se zavzema za strožje posledice za mladoletne storilce, vendar daje prednost socialnopedagoški obravnavi in posebnim ustanovam namesto zaporov.
Po njenem mnenju je treba z otroki več delati in se z njimi intenzivneje pogovarjati. Kot eno od možnosti je navedla posebne stanovanjske skupnosti za otroke, ki ponavljajo kazniva dejanja. Te bi morale omogočati ustrezno obravnavo in nadzor, saj po njenem prepričanju zgolj znižanje starostne meje otrok ne bi odvrnilo od nasilja.