»Za sporazum o priznanju krivde smo se odločili, ker bi se zadeva na sodišču preveč vlekla, mi pa za to nimamo ne časa ne energije, saj moramo delati naprej. Podjetje Marinblu uspešno posluje in partnerji nam zaupajo,« nam je v prvem odzivu po razsodbi povedala Rozana Šuštar.
Pojasnila je, da so pred sklenitvijo sporazuma počakali, da so na finančni upravi končali nadzor v podjetju. »Nadzor je pokazal, da smo delavcem nadure in nedeljske ure izplačevali, a na napačen način – prek potnih nalogov in v gotovini. To je moja napaka, ki jo kot odgovorna oseba priznam. Tako da ne drži, kar je glede tega očitala obtožnica,« je še dodala.
Tožilka je med drugim ocenila, da so kazni in preskusna doba, dogovorjene v sporazumu, zakonite, premišljene in sorazmerne ter bodo dosegle namen kaznovanja in obtožena kaznivega dejanja ne bosta ponovila. Rozana Šuštar, ki pred tem postopkom ni bila kaznovana ali v postopku, nam je zatrdila, da so zdaj pri poslovanju bolj pazljivi.
Zasužnjevanje v podjetju
Šuštarjeva sta štiri leta vztrajno zavračala vse očitke o izkoriščanju delavcev. Na začetku sojenja sta se celo izmikala sodnim vabilom in obravnavam, zaradi česar jima je sodnica Barbara Franca zagrozila s prisilno privedbo s pomočjo policije.
Kljub dolgotrajnemu zanikanju odgovornosti pa je v sodnem procesu pred kratkim prišlo do velikega preobrata: Rozana in Tim Šuštar sta s tožilstvom podpisala sporazum o priznanju krivde in s tem prevzela odgovornost za očitane kršitve delavskih pravic.
Zasužnjevanje
Afera Marinblu je izbruhnila junija 2022, ko so v Delavski svetovalnici in medijih razkrili izkoriščanje ter skoraj suženjske razmere indijskih delavcev v podjetjih za predelavo rib Marinblu in Selea, ko sta ti še delovali v Hrpeljah. Pozneje sta se podjetji preselili v industrijsko cono v Izoli.
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je takrat opozoril, da vodstvo podjetja zaposlene sili v 40 ur neprekinjenega dela, da prihaja do nepravilnosti pri izplačilu plač, nadur in regresa, da vodstvo delavce nenehno nadzoruje s kamerami ter da tuji delavci životarijo na vzmetnicah v skladiščih nad proizvodno linijo.
»Popolna strahovlada prek videonadzora. Kamere te nadzorujejo, prostega časa ni, z nenehnimi klici posegajo v tvoje zasebno življenje. Ti delavci so fizično, psihično, finančno, čustveno popolnoma izčrpani,« je Lukić opisoval ob razkritju razmer.
Solastnica Rozana Šuštar je ob izbruhu afere vse očitke sicer zavrnila in med drugim poudarjala, da se v desetih letih niti en delavec ni pritožil zoper plačilno listo. Vendar pa so inšpekcije med izrednimi nadzori potrdile marsikatero nepravilnost. Zadevo so pod drobnogled vzeli tudi koprski kriminalisti in na tožilstvo poslali kazenske ovadbe zoper Rozano in Tima Šuštarja ter obe podjetji.
Obtožnica in politični odmev
Tožilstvo je zakoncem v obtožnici očitalo kršitev temeljnih pravic 24 delavcev, ki niso prejemali zakonskih dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo. Prav tako jima očitajo, da delavcem nista zagotavljala zakonsko predpisanega počitka ter da sta kršila določila o trajanju delovnega časa. V evidence sta po ugotovitvah tožilstva vpisovala lažne podatke o urah, zaradi česar ju obtožnica bremeni tudi ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Afera je močno odmevala v politiki. Dogajanje v Marinbluju je namreč pospešilo pripravo novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, s katero so oblasti zaostrile pravila evidentiranja delovnega časa. Ta ukrep je močno razdelil socialne partnerje, saj so številni delodajalci trdili, da so nova pravila neživljenjska. V javnosti so se vrstili tudi pozivi k spremembam insolvenčne zakonodaje in uvedbi možnosti, da država razlasti lastnika podjetja, ki huje krši delavske pravice.
Finančni zlom in vrnitev na stara pota
Podjetji Marinblu in Selea sta po izbruhu afere zaradi odpovedi naročil hitro zašli v finančne težave. Selea je končala v stečaju, nakar jo je sodišče izbrisalo iz sodnega registra. Podjetje Marinblu pa sta lastnika poskušala rešiti s prisilno poravnavo in odpisom večmilijonskih dolgov do upnikov. To jima je leta 2023 tudi uspelo, in sicer tako, da je Marinblu prešel v roke enega od upnikov, podjetja Algoja.
Kljub temu pa sta Šuštarjeva kasneje prek svojega drugega podjetja znova prevzela lastništvo Marinbluja in danes nemoteno poslujeta naprej.