»Vid Ošep je kriv, da je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti zaradi prehodne duševne motnje kot posledice akutne stresne motnje, ko je bila njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana, poskušal vzeti življenje mlajšemu sorojencu,« je izrek sodbe obtoženemu Vidu Ošepu, ki se je moral na sodišču zagovarjati zaradi poskusa uboja mlajšega brata, prebrala sodnica Maja Marinček Šporin. Ošep je mlajšega brata napadel 11. septembra lani okoli druge ure zjutraj v družinski hiši v Krajnčici pri Šentjurju. Medtem ko je njegov brat ležal v postelji, je proti njemu večkrat zamahnil z večjim kuhinjskim nožem – z rezilom, dolgim 13,5 centimetra.
Kot je še povedala sodnica v izreku sodbe, ga je pri tem enkrat sunkovito zabodel v predel desnega komolca in mu povzročil kompleksno ureznino desne podlahti, pri čemer mu je poškodoval tudi živec in mišice, kar je posebno huda telesna poškodba. Zaradi hude rane je oškodovanec močno krvavel, z vbodom v desni predel trebuha pa mu povzročil še eno, pet centimetrov globoko vbodno rano in več manjših okoli desnega komolca, kar so lahke telesne poškodbe.
Ciljal v vitalne organe
»Zaradi sunkov z nožem v predel zgornjega dela trebuha in prsnega koša, ki so bili usmerjeni direktno v vitalne organe, bi lahko bilo oškodovančevo življenje v nevarnosti in bi lahko umrl, če se sam ne bi pred vbodi zavaroval s tem, da je desno roko držal trdno ob desni strani telesa. Posledično je naklepno kaznivo dejanje ostalo zgolj pri poskusu uboja, za to kaznivo dejanje pa se mu izreče dve leti in šest mesecev zapora,« je Ošepu kazen odmerila sodnica in mu do pravnomočnosti sodbe pripor podaljšala zaradi ponovitvene nevarnosti.
Kako je sodnica obrazložila sodbo in zakaj je v primerjavi s predlogom tožilke Petre Apšner znižala kazen Ošepu za tri mesece, ni znano, saj je kazenski postopek pred tem potekal za zaprtimi vrati na zahtevo obrambe in tožilstva. Sodnica pa je predlogu za izključitev javnosti ugodila.
Ošepov zagovornik Anže Planinšek je potek za zaprtimi vrati predlagal zato, ker se je sodišče pred izrekom sodbe podrobno seznanilo z zdravstvenimi in družinskimi razmerami obtoženega in oškodovanca, pa tudi z dejstvom, da je bil oškodovanec v času storitve kaznivega dejanja še mladoleten.