Podatek, ki ste ga zdaj povedali, je znan in tragičen. Delež alkoholiziranih znotraj nesreč je namreč konstanten že več kot deset let. In kar je najbolj problematično, hujše ko so posledice, večji je delež voznikov pod vplivom alkohola. Alkohol je torej velik dejavnik tveganja najhujših prometnih nesreč. Delež alkoholiziranih voznikov pa je zelo odvisen od problematike uživanja alkohola v celotni družbi. Več ko imamo alkoholikov, več je tudi alkoholiziranih voznikov. In če mi kot družba ne bomo vplivali na zlorabo alkohola v celotni populaciji, tudi na zlorabo alkohola v prometu ne moremo. Le del javnega zdravstvenega problema z alkoholom je problem v cestnem prometu. Torej ni dovolj le kaznovalna politika, ni dovolj, da policisti na leto naredijo od 300.000 do 400.000 alkotestov. Gledati je treba širše, potem bi bila tudi v prometu slika sprejemljivejša.
Kako pa alkohol vpliva na naše sposobnosti zaznavanja?Na dva načina in oba sta v prometu nevarna. Da nam samozavest, postanemo bolj pogumni. Kolega mi je dejal, da njegova žena zelo nerada vozi. Ko spije kozarec pijače, gre pa takoj za volan. Ob tem pogumu pa nam alkohol povzroči tudi nekritičnost. Imaš občutek, da si dober, močan, da vse zmoreš, tvoje dejanske psihofizične sposobnosti pa so v resnici slabše. Alkohol deluje zaviralno na naše možgane.
Koliko lahko v nedeljo spijem, preden grem na volišče?Pri volitvah lahko govorimo o vaši prištevnosti. Da se zmanjša, so »dovoljene« veliko višje stopnje alkohola v krvi. Govorimo o koncentracijah okoli dva grama na kilogram alkohola v krvi. Takrat govorimo o zmanjšani prištevnosti.
Kaj pa, če se tja peljem z avtom?Eno je zakonska omejitev, ki je strašen kompromis. Ta meja je za voznike amaterje pri 0,5 promila oziroma pri 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Mi namreč vemo, da so že pri teh koncentracijah mnoge kognitivne sposobnosti zelo motene, v najširšem pomenu zaznavanja in odločanja. Ravno tiste nizke koncentracije nam dajo pogum, sprostijo se notranje ovire, ki nam preprečujejo, da bi nekaj nevarnega naredili. Človek ima vedno nekakšne zavore, da se obnaša ustrezno okolici. Alkohol te zavore odpravi. Človek prekorači tudi moralne norme.
Torej ste zagovornica ničelne tolerance do alkohola za volanom, to se pravi omejitve pri 0,0 promila?Absolutno. Ne le v prometu. Poglejte recimo delovna mesta. Nihče si ne želi na delovnem mestu nekoga, ki je alkoholiziran in veliko podjetij ima pravilnike, s katerimi zaposlene obvezujejo za popolno treznost. V cestnem prometu pa je ta meja tudi stvar politike. Mejne koncentracije so vedno politične odločitve, pri katerih se upošteva tudi vpliv prodaje alkohola na državne prihodke in delovna mesta.
Kako pa dolgotrajno pitje vpliva na sposobnosti vožnje? Ali alkoholiki sodijo za volan?Nikakor. V pravilnikih o zdravstvenih kriterijih za voznike motornih vozil piše, da diagnoza odvisnik od alkohola ni združljiva z zmožnostjo vožnje.
Eno je zakon, drugo je praksa. Veliko odvisnikov se vozi po cestah. Trezni alkoholiki so morda še bolj nevarni.Vozniški izpit naredimo pri recimo 18 letih. Potem vozimo. In morda postanemo tudi alkoholiki. In vozimo še naprej. Ni neke kontrole. Izjema je delovno mesto ali pa če te policist ujame pri prekršku in sledijo postopki, med katerimi je tudi pregled pri zdravniku za medicino dela in morebiten ukrep zdravljenja zgolj prek kratkotrajnih delavnic.
Še enkrat – kako zasvojenost vpliva na sposobnosti vožnje?Tak človek pravzaprav bolje funkcionira, ko je pod vplivom alkohola. V treznem stanju se mu tresejo roke, ima težave z želodcem. Umiri se šele, ko nekaj spije. Ima pa veliko toleranco in se nevpadljivo obnaša pri visokih koncentracijah. Ga pa obravnavamo kot vse druge prekrškarje. Ja, v praksi je alkoholik bolj nevaren, ko je trezen. Huda nevarnost pa je, da nima mere in je hudo opijanje pogostejše. In v pijanem stanju vozi.
Kaj pravi statistika? Smo Slovenci še tako zelo nagnjeni k temu, da radi pijemo in ob tem še vozimo?Zavedanje nevarnosti pitja za volanom je k sreči večje, stanje se izboljšuje. Na splošno. Problem so socialne razlike in razlike v izobraženosti. V nižjih socialnih in izobrazbenih slojih je tega zavedanja bistveno manj.
Odločitev za vožnjo, potem ko piješ alkohol, je stvar vsakega posameznika, ki pa mora računati tudi na posledice. Več jih je. Lahko se ti ne zgodi nič. Lahko te ustavi policist in te kaznuje. Lahko povzročiš nesrečo in postaneš invalid ali umreš. Lahko povzročiš nesrečo in ubiješ nekoga drugega, po možnosti bližnjega. To je verjetno najhujša posledica. S takimi ljudmi se tudi vi srečujete na sodiščih v vlogi sodne izvedenke. Tam pridejo na plano obžalovanje, sram, smiljenje samemu sebi in ne nazadnje soočenje s svojci žrtev. To ni enostavno.Po prometni nezgodi se tudi povzročitelji zavedo, da so žrtve. So žrtve bremena tega dogodka. Najbolj me je presunil primer, ko sta oče in sin iz gostilniške družine šla kupovat vino in ga pri različnih vinogradnikih tudi pokušala. Domov je vozil sin. Povzročil je prometno nesrečo, oče se je hudo poškodoval. Na sodišču, ko so sinu sodili zaradi povzročitve prometne nesreče, je najbolj trpel oče. Ker si je pripisoval krivdo, da se je to zgodilo sinu in da je sinu uničil življenje. Pa je bil sam na berglah…
Ko so vpleteni tvoji bližnji, je najhuje.Imela sem primer, ko je alkoholiziran voznik partnerico, s katero sta imela otroka in lepo družinsko življenje, prišel iskat v službo. Na poti domov je pri vključevanju na Zaloško spregledal voznika čisto novega passata, ki je nov avto preizkušal in vozil krepko čez sto kilometrov na uro. Trčenje je bilo silovito, partnerica je v nesreči umrla. Ta pijani voznik pa je bil kriv, četudi je oni drugi vozil prehitro. Na sodišču je bil obravnavan kot največji kriminalec, hkrati pa se mu je sesul svet.
Če bi upošteval pravila…Ja, če bi vsi v prometu upoštevali pravila, nesreč ne bi bilo oziroma bi bile posledice zelo mile. Glede alkohola pa moramo vedeti, da nas bo naredil za slabe voznike. In ko me sprašujete o odločitvah za alkohol, naj bo moje sporočilo tudi za ta konec tedna – naredite načrt, še preden spijete prvi kozarec. Dajmo ljudem možnost, da se poveselijo ob vinu. A prej je treba narediti načrt, kako in kdaj domov. Ker odločitve v alkoholiziranem stanju nikoli niso dobre.
Načrt je lahko tudi, da prespiš. Kako je s treznjenjem?Osnovno pravilo je, da za vsak kozarec potrebuješ eno uro za treznjenje. Torej če boste spili steklenico vina, potrebujete kakšnih šest, sedem ur, da ne boste več pod vplivom alkohola. Seveda je vse odvisno tudi od dinamike pitja. Jaz imam recimo v avtu alkoholno ključavnico in ob večerji spijem kozarec penine in največ dva vina. Pa se mi še ni zgodilo, da bi mi ključavnica blokirala motor. Ker je pač ta večerja trajala štiri ure. Kar se tiče koncentracije alkohola v krvi, sem zakonsko trezna. Ne morem pa reči, da nisem drugačna voznica.
Ko sva ravno pri ključavnicah. Pred leti ste se zelo zavzemali za to, da bi jih uvedli vsaj za poklicne voznike avtobusov, ki vozijo otroke. Niste bili uspešni.Veliko težav je. Pri teh stvareh odloča politika. Takih projektov ne morejo izpeljati entuziasti. Če bo neka stranka dala v program, da bomo vsem poklicnim voznikom zakonsko predpisali alkoholne ključavnice, bo na volitvah pogorela. Pri teh ključavnicah, ki so tudi precej drage, so tudi tehnični problemi za zakonsko uveljavitev. Kdo jih bo dobavljal, komu jih bomo predpisali, kdo bo preverjal njihovo uporabo? Bi jih uvedli tudi za tiste, ki delajo prekrške v povezavi z vožnjo pod vplivom alkohola? Nekatere države imajo to uzakonjeno. Na Finskem morajo imeti vsi vozniki avtobusov ključavnice. Pri nas pa posluha žal ni.
Zakaj?Malce drugače bom odgovorila. Glede alkohola se v Sloveniji zelo radi obnašamo tako, da nič ne vidimo in nič ne slišimo. Vsake toliko ta tema pride v medije, javnost se seznani z nekimi številkami, trendi. Nihče pa ne začuti problematike, ki jo povzroča škodljiva raba alkohola. Gre za veliko dvoličnost. Po eni strani poveličujemo našo zlato kapljico, po drugi strani se zgražamo zaradi temnih strani alkohola. Kot da vmes ne bi bilo prehajanja iz manj tveganega v tvegano, škodljivo pitje in njegove posledice. Tukaj si zatiskamo oči.
