Jernej Hribšek, ki je brežiškemu sodniku Almirju Kurspahiću pošiljal grozilna in maščevalna sporočila, je bil na ljubljanskem sodišču obsojen na šest let in pet mesecev zapora. »Grožnje so se nanašale predvsem na opravljanje mojega preteklega in prihodnjega dela. Pisalo je, naj pazim, kaj delam, omenjena je bila moja narodnost, preklel mi je mater in vse, kar sodi zraven,« je v zvezi s tem pričal Kurspahić ter poudaril, da se je počutil ogroženega. Bal se je tudi za bližnje, premoženje, se začel spraševati o svojem delu, odločitvah. A se je odločil, da bo delal naprej in da pred takimi, kot je Hribšek, ne bo pokleknil.
Hribšek je 25 maščevalnih sporočil poslal na elektronski naslov brežiške policijske postaje. Prvo je poslal 7. novembra predlani zvečer, potem ko je istega dne zjutraj nekdo požgal Kurspahićevo na novo zgrajeno stanovanjsko hišo. Sodnik z družino v njej sicer še ni živel, bil pa je v procesu selitve. Kdo je kriv za požig, še vedno ni znano, se je pa Hribšek na to dejanje odzval s prvim sporočilom, v katerem je napisal, da jih je Kurspahić dobil »po p....«. Sporočila so se nato kar vrstila, vse do 24. novembra, vsa je naslovil na policijo, razen enega, ki ga je poslal na elektronski naslov svoje mame. Sodnik se mu je zameril in se mu je hotel maščevati, ker ga je julija 2021 obsodil zaradi nasilništva – dobil je pogojno kazen petih mesecev s triletno preizkusno dobo, Kurspahić mu je odredil tudi psihiatrično zdravljenje na prostosti. V tem primeru je bila žrtev nasilništva ravno Hribškova mama.
Za tožilstvo kazen prenizka
Na policiji in pred preiskovalnim sodnikom je očitke tožilstva priznal, na glavni obravnavi pa obrnil ploščo in vse zanikal. Trdil je, da se je nekdo prek mobilne dostopne točke povezal z njegovimi elektronskimi napravami in poslal sporna sporočila. Preverjanje pri Googlu je pokazalo, da to ni res. Predsednica senata Irena Škulj Gradišar je po razglasitvi sodbe poudarila, da se je Kurspahić kot funkcionar, ki predstavlja javno oblast, počutil resno ogroženega. Spraševal se je, kako bodo odločitve vplivale na njegovo nadaljnje življenje, pa tudi, kako daleč bi bil pripravljen iti storilec, če ga ne bi našli in priprli. Škulj-Gradišarjeva je poudarila, da se je obtoženi nedvomno zavedal svojega nezakonitega ravnanja in posledic, a je pri tem vztrajal ne glede na vse. Izvedenka psihiatrične stroke dr. Vesna Švab je sicer ugotovila, da ima hudo osebnostno motnjo: na razumevanje pomena lastnega ravnanja ni vplivala, je bilo pa njegovo obvladovanje v veliki meri okrnjeno (a ne povsem). »Kar pa na prištevnost ni vplivalo,« je navedla sodnica.
Kot je dejala, je prišla v poštev le zaporna kazen, in dodala, da obstaja velika nevarnost, da bo dejanje ponovil. »Grozil je že svojim družinskim članom, obsojen je bil za nasilje v družini, grozil je tudi v času pripora,« je izjavila. Iz pripora je namreč prek aplikacije messenger grozil svojemu bratu. Pri odmeri kazni je senat kot olajševalno okoliščino upošteval hudo osebnostno motnjo, kot obteževalne pa njegovo vztrajnost pri kaznivih dejanjih in intenzivnost. Grožnje so bile zelo resne, pisati jih je začel manj kot dva meseca po tem, ko mu je pretekla preizkusna doba iz prejšnje pogojne obsodbe. Sodnica je še navedla, da ima varstvo neodvisnosti sodstva posebno težo in da je bilo obtoženčevo ravnanje še posebno drzno in provokativno, ker je sporočila pošiljal na policijsko postajo. Med obteževalnimi okoliščinami je navedla tudi na to, da je bil Hribšek še trikrat kaznovan zaradi nasilnih ravnanj in gre torej za specialnega povratnika.
Sodba še ni pravnomočna. Tožilec Mitja Gregorc, ki je predlagal zaporno kazen devet let in deset mesecev, je že napovedal pritožbo na višino kazni.