Sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Luka Grasselli, je Uroša Vozliča, doma iz Tabora, spoznal za krivega umora Edina D., bosanskega državljana na začasnem delu pri nas. V poslovno-stanovanjskem objektu v Trnavi, v občini Braslovče, sta ga skupaj z Igorjem Stanimirovićem 5. septembra 2023, nekaj minut po četrti uri zjutraj, šestkrat ustrelila s polavtomatsko pištolo, medtem ko je ležal v postelji. Štirje streli, med njimi dva, ki sta prestrelila njegovo srce in prsni koš, so bili zanj usodni.
Sostorilec je po dejanju pobegnil v rojstno Srbijo, a so ga tamkajšnji organi pregona že izročili naši državi in zdaj v priporu čaka na začetek ločenega sojenja. Vozlič je dejanje zagrešil iz nizkotnih nagibov, maščevanja in jeze do Edina D., ki je bil pri njem zaposlen in sta celo prijateljevala. A ker mu je Vozlič ostal dolžan zadnjo plačo, je oškodovanec z njim prekinil vse stike.
Vozlič naj bi nato skupaj s Stanimirovićem skoval peklenski načrt. Oborožena in zakrinkana sta kritične noči prišla do objekta, v katerem je bival Edin D., prej onesposobila vse varnostne kamere, da ju niso posnele, nato pa s silo telesa vdrla v sobo številka 20, v kateri je v postelji ležal Edin, in ga hladnokrvno ustrelila. Sodišče je zato Vozliču za umor prisodilo 20 let zaporne kazni, kar je tri leta manj, kot je predlagalo tožilstvo, medtem ko mu je kazen za poskus izsiljevanja podjetnika J. V. zvišalo z deset mesecev na eno leto. Na koncu mu je izreklo enotno kazen 20 let in deset mesecev zapora.
Maščevanje, nizkotni nagibi in hladnokrvnost
V krajši obrazložitvi sodbe je predsedujoči sodnik Grasselli poudaril, da so bile vse kamere v kritičnem času umora, med 3.30 in 4.32, izključene oziroma nedelujoče, v vmesnem času pa je bil prestavljen tudi obtoženčev avto. Po načinu hoje, višini in oblačilih pa je izvedenec z veliko verjetnostjo v okolici objekta v Trnavi prepoznal osebo, ki je ustrezala opisu Vozliča.
Pištole, s katero sta s sostorilcem streljala na žrtev, niso našli, a naj bi šlo za isto orožje, iz katerega je nekdo streljal na hišo Maje F., nekdanje partnerice policista J. P., ki je prijateljeval z Vozličem. Mimogrede, omenjeni policist, zaposlen na policijski postaji Žalec, je po dejanju dal odpoved.
Prav tako so forenziki našli biološke sledi Vozliča na izstreljenih tulcih, delci streljanja pa so bili najdeni tudi v njegovem vozilu. Vozliča so, po oceni sodišča, v konkretnem primeru do najhujšega kaznivega dejanja umora in ne uboja, vodili predvsem izjemno maščevanje in nizkotni nagibi. Kar zadeva poskus izsiljevanja podjetnika J. V., je senat ocenil, da je tožilstvu uspelo to kaznivo dejanje dokazati s številnimi materialnimi dokazi, kot so poslano grozilno pismo, SMS-sporočila, telefonski klici, posnetki nadzornih kamer, biološke sledi na SIM-kartici in ne nazadnje samo pričanje oškodovanca J. V., ki ga je sodišče ocenilo kot zelo prepričljivo.
Vozlič je od oškodovanca, ki ga je ovadil policiji, z grožnjami poskušal izsiliti plačilo pol milijona evrov. Da bi to dosegel, mu je v sporočilih grozil, češ da se mu bo, če zneska ne bo plačal, zgodilo enako, kot se je umorjenemu Edinu D. Sodišče je pri znižanju kazni kot olajševalno okoliščino upoštevalo predvsem dosedanjo nekaznovanost Vozliča, ki je poročen in oče štirih otrok, kot oteževalno pa hladnokrvnost pri očitanem dejanju. Zaradi ponovitvene nevarnosti mu je tudi podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe, ki seveda še ni pravnomočna. Vozličev zagovornik Milan Krstić, ki je sicer predlagal in pričakoval oprostilno sodbo, češ da tožilstvu umora ni uspelo dokazati, se bo na sodbo skoraj zagotovo pritožil, čeprav se o tem za zdaj ni hotel izreči, o pritožbi pa bo razmislila tudi tožilka Irena Igerc, ki je predlagala tri leta višjo zaporno kazen. A bo najprej počakala na pisno obrazložitev sodbe.