Španska policija je pred dnevi v zabojniku na tovorni ladji blizu Kanarskih otokov, ki je iz Brazilije plula v Evropo, med tovorom soli odkrila skoraj 10 ton kokaina. »V skupni akciji so zasegli 9994 kilogramov kokaina, zapakiranega v 294 zavojev, skritih med tonami soli, pa tudi strelno orožje, ki ga je tolpa uporabljala za varovanje pošiljke,« so v španski policiji obvestili javnost. Pakete so iz soli izkopavali s krampi in si pomagali tudi z lopatami. Aretirali so 13 ljudi, ladjo, ki ji je zmanjkalo goriva in naj bi kar 12 ur plula s tokom, pa so odvlekli v pristanišče Santa Cruz de Tenerife. Gre za rekorden zaseg te droge na odprtem morju v zgodovini Španije.
Kokain predvsem iz Južne Amerike
»Zaseg pomeni odločilen udarec mednarodnim kriminalnim mrežam, vpletenim v pomorsko trgovino s kokainom, in dokazuje učinkovitost mednarodnega policijskega sodelovanja,« so še poudarili v španski policiji. Med aretiranimi na ladji sta tudi dva državljana Srbije, domnevna pripadnika balkanskega narkokartela, ki naj bi tudi organiziral prevoz kokaina iz Latinske Amerike v Evropo. »Zasegi drog, ki se zgodijo v tujini, neposredno vplivajo na Slovenijo le, kadar je bila droga namenjena slovenskemu trgu,« pa ocenjujejo na generalni policijski upravi (GPU). Uradno sicer ni potrjeno, da je bil del teh desetih ton kokaina namenjen tudi za slovenski črni trg, zagotovo pa bi prišel na srbskega.
»Kokain se v Slovenijo med legalnim tovorom z zabojniki tihotapi predvsem iz Južne Amerike, Kolumbije, Brazilije, Ekvadorja. Prav tako kokain prihaja iz Španije, Nizozemske in Belgije, od koder ga kriminalne združbe tihotapijo s tovornjaki, avti,« je o poti kokaina na slovenski trg pojasnil Drago Menegalija z GPU. Metamfetamini najpogosteje prihajajo iz Nizozemske in Belgije. »Heroin je k nam prihajal iz Irana prek Združenih arabskih emiratov in Turčije po morski poti, pa tudi po balkanski poti iz Turčije prek držav zahodnega Balkana,« je še razložil sogovornik in dodal, da se predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog k nam v zadnjem času tihotapijo predvsem iz Kitajske.
Tona konoplje med čajem
Ker uradna statistika o zaseženih količinah droge v letu 2025 še ni na voljo, so na GPU izpostavili nekaj večjih zasegov lanskega leta. V Sežani je bila med pošiljko iz Tajske zasežena skoraj tona konoplje, skrite v čaju. Konoplja naj sicer ne bi bila namenjena za slovenski trg, na črnem trgu pa bi jo lahko prodali za okoli 2,3 milijona evrov. Lani je slovenska policija zasegla 51,5 kilograma kokaina, od tega 30 kilogramov sredi decembra v Ljubljani. Šlo je za drogo izredno čiste kakovosti, ki bi bila na črnem trgu vredna okoli 750.000 evrov, je po akciji kriminalistov, ki so aretirali dva moška, pojasnil direktor NPU Darko Muženič. Le nekaj tednov prej pa so v hišnih preiskavah 31-letniku v Ljubljani zasegli 12 kilogramov kokaina, 25 kilogramov amfetamina, 7 kilogramov konoplje, več kot 20.000 tablet ekstazija … Na GPU so izpostavili še zasege petih kilogramov heroina, 28 kilogramov in desetih litrov amfetamina, 15 kilogramov MDMA, 2580 kilogramov kratoma, zaseženih v Luki Koper, ki so prišli iz Indonezije in so bili namenjeni podjetju iz Češke, ter 52 kilogramov različnih predhodnih sestavin za izdelavo drog.
Iz statistike zasegov zadnjih nekaj let je razvidno, da so količine zaseženega kokaina in heroina pri nas zelo neenakomerne, saj so po navedbah Menegalije močno odvisne od odkritja večjih pošiljk v Luki Koper. »Leta 2021 je bilo zaseženih rekordnih 826,9 kilograma kokaina, leto kasneje 678,4 kilograma, leta 2023 samo 44,07 kilograma, predlani pa ponovno več – 226,36 kilograma,« je pojasnil tiskovni predstavnik GPU. Zadnji večji zaseg heroina je bil prav tako v Luki Koper leta 2021, ko so zasegli 216 kilogramov.
Najbolj priljubljena so pristanišča
Po oceni policije je slovenski črni trg razmeroma dobro oskrbljen z vsemi vrstami prepovedanih drog. »Zasegi zelo čistega kokaina pri nas so najverjetneje posledica dobre organiziranosti kriminalnih združb, ki drogo nabavljajo neposredno pri dobaviteljih v državah proizvajalkah,« so navedli v GPU. Slovenija je tudi pomembno območje tranzita za tradicionalne poti drog, zlasti iz smeri zahodnega Balkana in obratno. »Zaradi raznolikosti vstopnih točk pa vse bolj prihaja do izraza tudi njena vloga kot prostora, kjer se člani kriminalnih združb zadržujejo in usklajujejo svoje aktivnosti,« je še poudaril Drago Menegalija.
Slovenijo sicer zaznamuje tako imenovana balkanska pot, privlačna za različne oblike mednarodne organizirane kriminalitete, ne le za tihotapljenje prepovedanih drog. »Ustaljeni načini tihotapljenja in večletne povezave omogočajo hitrejši in za organizirane kriminalne združbe tudi varnejši pretok prepovedanih drog. Kriminalna omrežja pri tem izkoriščajo logistične centre in prometna vozlišča, predvsem pristanišča, prek katerih prepovedane droge razpošiljajo po Evropi,« še navajajo v GPU.
Da je to res, kažejo tudi številke. Med letoma 2019 in 2024 so v evropskih pristaniščih zasegli več kot 1800 ton drog, prav prek njih pa pride v Evropo največ drog. Najbolj oblegana so pristanišča v Antwerpnu v Belgiji, Rotterdamu na Nizozemskem, Hamburgu v Nemčiji in Algecirasu v Španiji, večje zasege pa so v zadnjih letih zabeležili tudi drugje. Denimo v Franciji, kjer so oblasti marca lani v pristanišču Dunkerque zasegle skoraj deset ton kokaina. Po ocenah evropske komisije kar 70 odstotkov zaseženih drog v Evropi izvira iz zasegov v pristaniščih.