Sodni senat pod vodstvom Irene Škulj Gradišar še vedno obravnava primer Makedonca Nojeta Hristova zaradi kaznivega dejanja ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom. Obtožen je, da je pred leti več mesecev grozil namestnici veleposlanika Severne Makedonije v Ljubljani Bojani Jovanovski in njeni družini. Kaplja čez rob pa je bil dogodek 10. avgusta 2018. »Dopoldne sem z otrokoma ravno nameraval na igrišče, ko smo od zunaj zaslišali kričanje gospoda Nojeta. Vpil je, da bo vse likvidiral, vmes tudi 'Bojana, ubil te bom'. Klical sem na veleposlaništvo, oni pa policijo. Ne vem, česa je zmožen, ker nisem zdravnik, zato sem se tudi obrnil na pravosodje, da nas zaščiti. Počutim se ogroženega, skrbi me zase in za mojo družino. Prosim tudi, da se mu priskrbi ustrezna pomoč oziroma poskrbi, da ne bo nevaren za druge, ter da se zdravi, če je to potrebno,« je pred časom v sodni preiskavi povedal mož namestnice veleposlanika.
Noje ima, kot je ugotovil psihiatrični izvedenec, paranoidno shizofrenijo, tako da je bil v času kaznivega dejanja neprišteven. Tožilstvo torej zanj ne zahteva zapora, pač pa varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Niso vedeli, česa je zmožen
Jovanovska, zdaj ministrica svetovalka na veleposlaništvu, je na prostoru za priče razložila, je bila nanj opozorjena že, ko se je v Makedoniji pripravljala na mandat v Sloveniji. Prvič so z družino nanj naleteli na ulici dan preden nastopom mandata. »Kričal je na nas, nepovezano, nerazumljivo, glasno in razburjeno. Med drugim o Bojani, kar me je prestrašilo,« je v sodni preiskavi povedala oškodovanka. Na veleposlaništvu je bilo rečeno, da je njegovo ravnanje stalnica in da tja prihaja že deset let. Da zunaj kriči, moti zaposlene in obiskovalce ter tudi delo sosednjih veleposlaništev. Če so poklicali policijo, se je ustrašil in odšel, a se je kmalu vse ponovilo. Ker se je zavedal, da imajo pri glavnem vhodu kamere, je hodil pred stranski vhod. Izmikal se je tudi rednim obhodom policije mimo veleposlaništva.
Družino je zasledoval in zelo hitro ugotovil, kje stanuje. Redno je prihajal pred blok kakih 500 metrov od ambasade, kričal pa tudi v bližnjem križišču in na avtobusni postaji. Zato so se preselili, kakor hitro je bilo mogoče. Jovanovska je od sodelavcev izvedela, da je bilo z njim včasih vse v redu, potem pa je zbolel za duševno boleznijo. Bil naj bi že hospitaliziran, a odklanjal terapijo. Bilo jo je zelo strah, saj ni vedela, kaj se dogaja v njegovi glavi in česa je zmožen. Predvsem jo je skrbelo za otroke. Ko so še živeli na prvem naslovu, jih ni pustila samih niti do bližnje trgovine. S soprogom sta jih vsepovsod vozila z avtom, niti peš nista upala z njimi v strahu, da bi se srečali.
Da mu sledi udba in bo vse pobil
Na vprašanje, kaj je Noje govoril oziroma za kakšne grožnje je šlo, je njen mož povedal, da je kričal v slovensko-makedonski mešanici, nerazumljivo, nelogično, nepovezano. »Vedno pa, da mu sledi udba, da bo vse pobil, in variacije na to temo,« je izjavil v preiskavi. Policisti so prišli, če so jih klicali. A so njegovo vedenje obravnavali kot prekršek in vse skupaj se ni nehalo. Tudi on je dejal, da se počuti ogroženega. Z ženo sicer nista slišala, da bi bil do koga fizično nasilen. Naj bi pa nasilno odpiral avte, v katerih so sedeli ljudje pred ambasado. Prav tako naj bi enkrat skočil na tajničin avto.
Čeprav se obtožba nanaša na dogodke izpred več let, je Jovanovska v torek povedala, da Hristov še vedno hodi na veleposlaništvo. Sicer veliko redkeje, pozvoni in prinaša dokumente v poštni predal. Predstavnica centra za socialno delo je senatu pojasnila, da živi v Skopju, na približno dva meseca pa prihaja v Ljubljano po pokojnino. Tudi zagovornik Miloš Zarić je povedal, da se pri njem oglasi vsakih par mesecev. Na sodišče ne prihaja, se pa mora z njim v prihodnosti pogovoriti izvedenec psihiatrične stroke. Oceniti namreč mora, kakšno je njegovo trenutno zdravstveno stanje in kakšen ukrep obveznega zdravljenja bi bil primeren.