Proti njemu je izstrelil pet nabojev, nato pa zaklenil za seboj vrata Bajramijeve hiše in pobegnil. Prijeli so ga dva dni kasneje in od takrat je v priporu. Kot se je izkazalo, se je za krvavo dejanje odločil zaradi hiše v ljubljanskem Štepanjskem naselju, v kateri sta živela njegova starša. To hišo je izgubil, ker Publikumu ni redno odplačeval kredita. Od Publikuma jo je nato kupil Bajrami, Čerinovi pa so jo nameravali počasi odkupiti nazaj. Starša sta Bajramiju že izročila precejšnjo vsoto denarja, potem pa je ta kar naenkrat na dan prišel z ultimatom, da se morata izseliti. V hiši v Dolu naj bi se obtoženi in žrtev usodnega dne dobila zato, da bi Bajrami pokazal obtoženemu, v katerih prostorih bi lahko po novem bival njegov oče.
Na policiji se Čerin najprej ni zagovarjal, nato pa je uboj priznal. Pred preiskovalnim sodnikom si je premislil in krivdo preložil na svojega očeta. Tudi sam oče je obiskal policijo in rekel, da je streljal on, pokazal je tudi, kam je po dejanju skril pištolo - zakopal jo je v gozdu v bližini družinskega vikenda v Šmarjeških Toplicah. Pozneje je oče priznanje preklical in izkazalo se je, da tokrat govori resnico. V spornem času ni imel nobenega stika s pokojnikom, medtem ko sta si Bajrami in Primož Čerin večkrat telefonirala in si pisala telefonska sporočila. Prek podatkov baznih postaj GSM-operaterjev so tudi ugotovili, da je bil Primož Čerin prav v času uboja na območju Dola. Je pa preiskavo nekoliko zapletlo dejstvo, da so tako kot na rokah obtoženca tudi na rokah njegovega očeta našli nekaj sledi smodnika, ki je prišel iz pištole, usodne za Bajramija. A se je izkazalo, da je oče, preden je orožje zakopal, z njim še enkrat ali dvakrat ustrelil.
Priče: Pokojni je bil nasilnež
Na glavni obravnavi se obtoženi streljanja ni dotaknil niti z besedo. Opisoval je le, kako si je od Bajramija izposodil veliko vsoto denarja, kako visoke obresti mu je slednji nabijal in kako grobo ga je izsiljeval. Grozil mu je, kaj vse da se bo zgodilo, če ne bo plačal, ga poniževal, klofutal, mu celo grozil s pištolo. To je trajalo več let in na koncu mu je Čerin v zameno za 224.000 evrov dolga izročil svoje okoli 300 tisočakov vredno stanovanje v Logatcu. Čeprav je s tem več kot poravnal vse svoje obveznosti, tudi to pokojnemu ni bilo dovolj. "Dal sem mu vse, kar sem imel, tudi denar staršev," se je zagovarjal.
Da je Bajrami posojal denar za visoke, tudi desetodstotne obresti, in da je znal biti zelo nasilen, je potrdilo kar nekaj prič. Aleksander C. je na primer včeraj opisoval, kako mu je grozil z nožem in pištolo, tudi zaprl ga je v svojo hišo brez hrane in vode. "Deset let so se mi dogajale strahote in prav lahko bi namesto Čerina zdajle na zatožni klopi sedel jaz," je dejal. Zagovornik Miha Kozinc je v zaključnem govoru opisal tudi izpoved ene od prič, ki so jo zaslišali za zaprtimi vrati. Med drugim je povedala, da jo je Bajrami za noge držal skozi okno devetega nadstropja in grozil, da jo bo spustil, jo tudi davil s kablom, utapljal v vodi in podobno.
Izbral je napačno rešitev
Ravno to, da Bajrami ni bil, kot se je izrazil Kozinc, bela lilija, je vplivalo, da so Čerinu izrekli desetletno in ne dvanajstletno zaporno kazen, ki jo je predlagal tožilec Matej Peterca. Kot je povedala predsednica senata, sodnica Jasmina Javornik, so bili obtoženi in njegova družina tudi neke vrste žrtve. A na koncu je Čerin svoj problem rešil tako, da je Bajramija ubil. "Te pravice pa nima nihče, obstajajo tudi druge rešitve," je poudarila Javornikova. Ob tem je opozorila tudi na to, kako se je lotil Bajramija: presenetil ga je s prvim strelom v hrbet, ga nato še enkrat zadel v tilnik ter na koncu na tleh ležečega in nemočnega ustrelil še trikrat.
Sodni senat je odločil, da obtoženi zaradi ponovitvene nevarnosti obstaja v priporu. Znašel se je namreč še v enem kazenskem postopku, ki kaže na njegovo nasilno naravo. Odvetnik Kozinc je dejal, da se bo na sodbo pritožil, prosil pa, da bi še pred njeno pravnomočnostjo Čerina iz pripora preselili v zapor. Tako ga bodo namreč lažje obiskovali partnerica in trije mladoletni otroci.
