Pred kazensko sodnico Marjeto Dvornik je v ponedeljek sedlo 20 od 27 obtoženih, domnevno povezanih z nepravilnostmi pri tehničnih pregledih v družbi Viator Vektor Tehnika na ljubljanskem Rudniku leta 2016. Francu Holcerju, Jožetu Gergarju, Marjanu Kahnetu, Marjanu Trčku in Francu Slovši tožilec Boštjan Valenčič očita, da so v zameno za podkupnino skozi tehnični pregled »spustili« tudi oporečna vozila. Nekatera so pregledali in v zapisniku najdenih napak niso zabeležili, nekaterih pa sploh niso dali na preizkuševalno stezo, saj jih lastniki tja sploh niso pripeljali.
Do predobravnavnega naroka je tožilstvo podpisalo sporazum o priznanju krivde z 19 obtoženimi. O kakšnih kaznih so se dogovorili, še ni znano. Med pregledniki je sporazum podpisal samo Kahne, drugi so krivdo zanikali. Preostali sporazumi pa so bili sklenjeni s tistimi, ki so dajali podkupnine – od 20 do 50 ali 60 evrov. Med obtoženimi je tudi Ilija Grabovičkić, ki naj bi imel vlogo povezovalnega člena med lastniki vozil in pregledniki. Krivdo je zanikal. V preteklosti je bil zaradi istega kaznivega dejanja že obsojen – takrat je bil v navezi s tehničnima preglednikoma v ljubljanskem podjetju Produkt Florijanom Gašperinom in Martinom Hočevarjem. Krivdo je priznal, dobil pa dve leti zapora in 3000 evrov denarne kazni.
Policija je sicer že leta 2016 razkrila več nepravilnosti v več podjetjih, ki so opravljala tehnične preglede. Preiskavo je razdelila v tri skupine, na podlagi katerih so nastali trije tožilski in nato sodni spisi. Ker je zadeva Viator Vektor Tehnika na sodišču prišla na vrsto šele zdaj, so kazniva dejanja ponarejanja ali uničenja uradne listine, ki naj bi jih storili pregledniki, medtem že zastarala. Očitki o jemanju oziroma dajanju podkupnin pa ostajajo.
Obramba za izločitev dokazov
So pa nekateri zagovorniki predlagali izločitev dokazov iz sodnega spisa. Trčkova zagovornica Renata Jakopanec Levart je že pred narokom predlagala izločitev gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi (PPU), češ da je že maja 2018 potekel dveletni rok za hrambo. Podobno sta zdaj na naroku predlagali tudi Holcerjeva zagovornica Lea Krstić in Gergarjeva odvetnica Branka Zobec Hrastar. Tožilec je na argumente Trčkove zagovornice odgovoril, da je bilo gradivo že v prvem spisu, v zvezi s katerim je bila zahteva za preiskavo vložena že junija 2016. S tem je bil dveletni rok prekinjen. Jakopanec-Levartova pa je odgovorila, da Trček z drugima dvema spisoma nima nič; v njiju ni bil obtoženec, nanašata se na drugo pravno osebo, in ne Viator Vektor Tehniko.
Tudi Grabovičkićev zagovornik Mitja Inkret je predlagal izločitev dokazov. Med drugim zato, ker naj bi se določene sodne odredbe o izvajanju PPU nanašale na listine, ki niso bile napisane v slovenskem jeziku kot uradnem jeziku v postopku. Na podlagi teh odredb so bile odrejene še nadaljnje in zagovornik je v skladu z doktrino sadeža zastrupljenega drevesa predlagal tudi izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi le-teh. Inkret je tudi navedel, da odredbe temeljijo na podatkih, ki naj bi jih policija dobila od mobilnih operaterjev. Zahtev policije za pridobitev teh podatkov pa v spisu ni. Tako da ni možno preveriti, ali je policija do podatkov prišla na zakonit način.
Sodnica o predlogih še ni odločila. Glede hrambe gradiva, pridobljenega na podlagi PPU, je sicer nakazala, da razmišlja drugače kot obramba. Po njenih besedah zakon o kazenskem postopku (ZKP) in sodna praksa dopuščata uporabo zbranega gradiva tudi za druga kazniva dejanja in druge storilce. »ZKP tožilstvu ne prepoveduje dostopa do že obstoječih in še neuporabljenih gradiv iz prikritih preiskovalnih ukrepov,« je dejala. Ko bo preučila predloge obrambe, bo izdala pisni sklep, nato bo o tem razsojalo še višje sodišče, saj ena od strani s sklepom zagotovo ne bo zadovoljna. Od končne odločitve o dokazih bo tudi odvisno, ali bo sodišče sporazume o priznanju krivde sprejelo ali ne.