Na stotine policistov, vojakov in reševalcev je več dni peš preiskovalo območje v radiju petih kilometrov in pol od hiše. Našli niso nobene sledi – ne dečkovega klobuka, ne majice, ne čevljev, ki jih je nosil.
Kot poroča CNN, so preiskovalci izpraznili tri vodne zadrževalnike in preiskali šest rudniških jaškov. Območje so posneli z brezpilotniki, opremljenimi s specialnimi kamerami, posnetke pa je analizirala umetna inteligenca. Rezultata ni bilo. Pet mesecev pozneje je policija sporočila, da primer obravnava kot kaznivo dejanje umora oziroma hudega zločina.
Večino pogrešanih otrok po statistikah najdejo v nekaj urah, običajno v bližini doma. V nekaterih primerih ključne sledi ponudijo posnetki nadzornih kamer ali izjave prič ugrabitve. V primeru Gusa Lamonta ni bilo ničesar od navedenega. Preiskava se je osredotočila na tri družinske člane, ki so bili na posestvu 27. septembra 2025, na dan Gusovega izginotja: njegovo mamo in njena starša.
Glavni inšpektor Darren Fielke iz policije Južne Avstralije je februarja izjavil, da so v izjavah družinskih članov našli neskladja. »Zaradi teh neskladij in preiskave, ki je sledila, oseba, ki prebiva na posestvu Oak Park, ne sodeluje več z nami,« je po poročanju CNN dejal Fielke. Ker je policija Gusove starše izključila iz kroga osumljencev, se je sum usmeril na babici, kar sta odločno zanikali.
Posestvo je v lasti Gusovih babic, Josie in Shannon Murray, staršev Gusove matere Jessice Murray. Josie Murray je transspolna ženska – rojena je bila kot biološki moški, tranzicijo pa je prestala v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Iskanje v prvih urah
Ko so ugotovili, da Gusa ni, so mati in babici preiskale posestvo. Začeli sta pri kleti v izgradnji, bazenu in vseh preostalih poslopjih. »Imamo še 45 minut dnevne svetlobe,« se je Josie za CNN spominjala besed, namenjenih hčerki Jess, zato sta sedli na motorno kolo, da bi preverili oddaljene dele posestva: zbiralnike vode in strižnico za ovce.
Do 20. ure so bile ceste okoli posestva Oak Park v popolni temi, ki so jo prebijale le luči avtomobilov in ročnih svetilk. Takrat je družina spoznala, da mora poklicati policijo.
Na pomoč je prispel policist iz najbližjega mesta, medtem ko je območje preletaval policijski helikopter s termovizijsko kamero. Ob zori se je začela obsežna iskalna akcija na 94 kvadratnih kilometrih, tla pa so skenirali tudi brezpilotniki.
Vendar pa ima visokotehnološka oprema v tako surovem okolju svoje omejitve. Pesek in trava sta dolgo zadrževala toploto po sončnem zahodu, zato je »vsak grm deloval kot toplotna tarča«, je za CNN povedal Daniel Wood, direktor podjetja Working Drones Australia.
Dnevne temperature so se približevale 30 stopinjam Celzija, noči pa so bile mrzle, s temperaturami pod 10 stopinjami. »Ko pade mrak, večina majhnih otrok najde prostor za spanje, denimo pod klopjo ali grmom,« je dejal upokojeni policijski narednik Jim Whitehead, avtor avstralskih smernic za iskanje in reševanje. »Vendar nimajo spretnosti, da bi sami našli vodo, hrano in toploto ali prilagodili svoje okolje,« je dodal.
Posestvo Oak Park nima postavljenih kažipotov, za dostop do njega pa je nujno poznavanje lokalnega terena, je februarja poudaril Fielke. S tem je pojasnil, zakaj policija ne verjame, da je bil Gus ugrabljen. »To ni kraj, kamor bi kdo prišel po naključju,« je dejal.
Na območju niso našli nobenih nepojasnjenih sledi vozil, vsi prebivalci v okolici s kartoteko spolnih prestopnikov pa so bili zaslišani in izključeni kot osumljenci. Gus ni imel rutine, zaradi katere bi bil redno zunaj ob taki uri, zato je zelo malo verjetno, da bi kdo sledil njegovemu gibanju in bil tam ob pravem času, da bi ga ugrabil, je dodal Fielke. »Možnost, da bi kdor koli ugrabil Gusa, je izjemno majhna.«
Josie Murray se s tem ne strinja. Prepričana je, da je mogoče, da se je nekdo pripeljal po odročni cesti in ugrabil dečka. Pravi, da so sledi gum ali stopal lahko izginile v kaosu in prahu, ki so ga dvignila številna vozila v prvih dneh iskanja. »Nekaj mora obstajati. Obstajati mora kakšna sled,« je dejala v intervjuju za CNN.
Teorije in nadaljevanje preiskave
Medtem ko je čas tekel, je upanje, da bodo Gusa našli živega, hitro plahnelo. Ker rezultatov ni bilo, so območje iskanja iz zraka razširili na 706 kvadratnih kilometrov. Če je deček umrl, bi moralo biti njegovo truplo ali vsaj del oblačil nekje na tistem območju.
Konec oktobra se je policija obrnila na podjetje Nearmap, ki zajema fotografije v precej večji ločljivosti kot Googlov zemljevid. Z višine 1800 metrov lahko njihove kamere zaznajo celo razpoke na strešnikih. Letalo je več dni preletavalo območje, umetna inteligenca podjetja Sci-eye pa je obdelala na tisoče živali, a Gusa niso našli.
Družinski prijatelj Bill Harbison je omenil teorijo, da bi Gusa utegnil ugrabiti orel, a CNN navaja, da strokovnjaki za ptice ujede to odločno zavračajo. Po drugi strani so nevarnost v naravi predstavljale strupene kače, vendar bi najbrž sledi in ujede na nebu hitro opozorile na truplo.
Ker niso našli nobenih materialnih sledi, se je preiskava usmerila v družinske člane. Policija je ob uradni prekvalifikaciji primera v hud zločin poudarila, da preiskujejo vse možnosti. Josie Murray je očitke ostro zavrnila in dejala, da je grozljivo namigovati na kakršno koli vpletenost družine.
Gusovi starši se še naprej držijo v ozadju in javnost pozivajo k vsakršnim koristnim informacijam. »Samo želimo si, da bi Gusa vrnili domov in izvedeli resnico o tem, kaj se je zgodilo našemu čudovitemu fantku,« sporočajo leto dni po njegovem izginotju.