Ljubljanska okrožna sodnica Ana Harb je začela obravnavati tožbo Darka Njavra zoper Republiko Slovenijo. Nanaša se na postopek izbire kandidatov za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, so pojasnili na državnem odvetništvu. Njavro, ki v javnosti velja za dolgoletnega zaupnika in operativca Janeza Janše, se je leta 2022 prijavil na razpis za pomožnega policista, vendar ni bil izbran. Prepričan je, da neutemeljeno in zgolj iz političnih razlogov. S tožbo zahteva vračilo zneska, ki bi ga kot pomožni policist dobil za pripravljenost, če bi bila z njim sklenjena petletna pogodba. Od države terja odškodnino, na spletnem razporedu glavnih obravnav ljubljanskega sodišča je naveden znesek 20.600 evrov.
Njavro v tožbi trdi, da so ga po prijavi varnostno preverili. Ker ni bilo nobenega varnostnega zadržka, so sledila testiranja, novembra in decembra 2022 pa tudi usposabljanje, ki ga je uspešno končal. Bil naj bi eden najboljših kandidatov. V začetku leta 2023 pa naj bi s političnega vrha prišel ukaz, da se ne sme udeležiti zaprisege in da z njim ne sme biti podpisana pogodba. To sovpada s časom, ko je zaradi domnevnih pritiskov takratnega premierja Roberta Goloba zaradi nedoslednega »čiščenja janšistov« iz policijskih vrst odstopila notranja ministrica Tatjana Bobnar in ko je bil s položaja v. d. generalnega direktorja policije razrešen Boštjan Lindav.
Tožnik je prepričan, da ob njegovi prijavi na razpis ob njegovem uradnem imenu Božidar Martin Njavro niso dojeli, da gre zanj, saj je v javnosti znan kot Darko Njavro. Ko so to ugotovili, so se odločili za novo varnostno preverjanje in, kot navaja tožnik, umetno ustvarili varnostni zadržek. Temeljil naj bi na anonimki, da pere denar za stranko SDS, in na članku na portalu Necenzurirano. V njem je pisalo, da je Njavro spomladi 2021, v času Janševe vlade, prek svojega podjetja Strateško in varnostno svetovanje (SVS) v Kranjski Gori od svojega delodajalca, Slovenskih železnic (izključno v državni lasti), kupil zemljišče. Navedeno je bilo sicer tudi pojasnilo SŽ, da zemljišča niso potrebovali, da ni šlo za vnaprejšnji dogovor z Njavrom in da je med ponudniki ponudil najvišjo ceno. V članku je bilo tudi navedeno, da so prihodki Njavrovega SVS močno zrasli potem, ko je na oblast prišla Janševa vlada.
Vložil tudi kazensko ovadbo
Sodnica Harbova tožnika še ni zaslišala, namerava ga v začetku februarja, ko bo vabila tudi priče. Navedla je, da bo postopek vodila na podlagi zakona o varstvu pred diskriminacijo in obligacijskega zakonika o odškodnini zaradi posega v osebnostne pravice. Pooblaščenko Vanjo Panjan je vprašala, zakaj je tožbo najprej vložila na delovno in socialno sodišče. Odgovorila je, da je razmerje pomožnega policista glede na pogoje za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ter glede na pravice in obveznosti iz te pogodbe ocenila kot povsem primerljivo delovnemu razmerju. Izhajala je tudi iz sodne prakse, da se položaj vojaka rezervista izenačuje z delavcem v delovnem razmerju. Torej je šlo po njenem mnenju za delovnopravno in ne civilnopravno razmerje.
Državna odvetnica Martina Metelko Kaplan je odgovorila, da je že v odgovoru na tožbo zavzela stališče, da gre za civilnopravno razmerje. In da bi moral po zakonu o državnem odvetništvu še pred vložitvijo tožbe vložiti zahtevo za predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora. Ker tega ni storil, je državno odvetništvo predlagalo sodišču, da tožbo zavrže. Sodišče temu ni sledilo, zato je Metelko-Kaplanova uveljavljala ugovor zaradi procesne kršitve.
Njavro je poleg tožbe vložil tudi kazensko ovadbo zoper neznane policiste zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Ker jo je tožilstvo zavrglo, je pregon prevzel sam. Na obravnavo na ljubljanskem sodišču še čaka.