Konec tedna so v dveh prometnih nesrečah na območju celjske policijske uprave ugasnila tri življenja. V petek ob pol desetih zvečer se je smrtno ponesrečil 45-letni sopotnik na štajerski avtocesti. Po prvih ugotovitvah policistov je 27-letni voznik avtomobila vozil iz smeri Arje vasi proti Šempetru, ko je njegov avtomobil začelo zanašati. Z levim bokom je trčil v sredinsko betonsko varnostno ograjo, od tam pa je avtomobil odbilo desno čez tri vozne pasove v jekleno varovalno in žičnato ograjo. Sopotnik v avtomobilu se je v trčenju tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče.
Skoraj ob istem času sta v prometni nesreči umrla tudi 39-letni voznik in njegov 59-letni sopotnik, ki sta se smrtno ponesrečila na lokalni cesti med Šmihelom in Goltemi. Pri naselju Radegunda je 39-letnik v ostrem levem ovinku izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal naravnost v prepad. Avtomobil je obstal šele približno 500 metrov pod cesto. Medtem ko je avtomobil drsel in se prevračal po strmem skalnem pobočju, sta voznik in sopotnik padla iz vozila in se pri tem tako hudo poškodovala, da sta umrla na kraju nesreče.
Najslabše po letu 2019
Črna prometna statistika januarja je po za zdaj še neuradnih podatkih tako zabeležila sedem smrtnih žrtev, s čimer se negativni trend iz lanskega leta nadaljuje tudi v letošnjem. Lanskega januarja je na cestah umrlo pet ljudi, manj mrtvih kot letos pa so policisti januarja zabeležili tudi v večini preteklih deset let. Več kot letos jih je umrlo leta 2019 (deset), preostali januarji pa so bili, kar se najbolj črne statistike tiče, bolj ugodni.
Po januarju sodeč se tudi letos nadaljuje negativni trend, ki je pristojnim za prometno varnost skrbi povzročal že lani. V lanskem letu je na cestah po še neuradnih podatkih umrlo 93 ljudi, kar je največ po letu 2021, poslabšanje prometne varnosti, kar se najhujših prometnih nesreč tiče, pa je še posebej izrazito v primerjavi z letom 2024, ko so ceste terjale 68 življenj.
Vršilka dolžnosti direktorice javne agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol je pred dnevi na srečanju z župani in predstavniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu goriške regije ter policijske uprave Nova Gorica opozorila, da so bili lani še posebej skrb zbujajoči podatki o smrtnih žrtvah med motoristi, teh je bilo kar 30, kar je skoraj tretjina vseh žrtev. Po podatkih AVP med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč še naprej ostajata neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola, zato so prišli do zaključka, da lahko kljub številnim preventivnim akcijam razmere na slovenskih cestah izboljša predvsem okrepljen nadzor. Rešitev tako vidijo v povečani uporabi tehničnih sredstev za nadzor prometa, kot so stacionarni radarji in opozorilne table.