Italija je Sloveniji v teh dneh predala Roberta Tomšiča, ki naj bi 22. oktobra v vasi Malo Ubeljsko v občini Postojna ubil svojo mamo Stanislavo, nato pa poskušal zažgati hišo. Po krutem dejanju je sedel v avto in pobegnil čez mejo – italijanska policija ga je še isti dan prijela okoli sto kilometrov stran pri Latisani. Od ponedeljka je po poročanju Slovenskih novic priprt v koprskem zaporu.
Čeprav je bilo treba opraviti določene formalnosti, je postopek predaje stekel hitro. Šlo je namreč za slovenskega državljana, prijetega v državi članici EU. V tem primeru je sprožen poenostavljen in hitrejši postopek na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga ureja zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU. Če oseba v predajo privoli, mora tuje sodišče o tem odločiti v desetih dneh, sicer praviloma v 60 dneh od prijetja. Po pravnomočnosti odločbe slovenska in tuja policija organizirata prevoz in predajo slovenskim organom.
Če in kje ga bodo našli
Da ne gre vedno tako gladko, pa dokazuje primer Ronana Chatellierja, pri nas obtoženega spolne zlorabe treh mladoletnikov. Poleg slovenskega državljanstva (dobil ga je z naturalizacijo) ima tudi francosko. Slovenija je za njim izdala evropski nalog za prijetje in predajo, ker se ni odzival na vabila na sojenje v Ljubljano. Maja lani so ga prijeli v Franciji, ki pa se ni odločila za izročitev. Sodišče je v sklepu zapisalo, da bi predaja predstavljala nesorazmerno kršitev njegove pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki jo zagotavlja evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Pri odločitvi je, kot je navedlo, upoštevalo njegovo zdravstveno stanje (čeprav je izvedenec ocenil, da je 57-letnik dobrega zdravja in zmožen potovanja iz Francije z avtom, vlakom ali letalom) in osebne okoliščine ter da gre kljub resnosti očitanih kaznivih dejanj za staro zadevo, saj zajema obdobje med letoma 2000 in 2012. Vsi trije oškodovanci so nato podpisali soglasje, da bi se kazenski postopek prenesel na francosko sodišče. Na odločitev še čakajo.
Minuli teden je bil na ljubljanskem sodišču obsojen v Italiji živeči bosanski državljan Dean Husovic. Ker je januarja s pajdaši iz Sintalovega vozila ukradel več kot 80.000 evrov gotovine, je dobil tri leta in pol zapora. Po prijetju so ga priprli, a je med sojenjem spektakularno pobegnil. Ko so ga pravosodni policisti s sodišča pripeljali pred pripor na Povšetovi, je izkoristil priložnost in se pognal v beg. Še vedno ga iščejo, sodba mu je bila izrečena v odsotnosti. Če bi ga na primer našli v Italiji, izročitev predvidoma ne bi smela biti problematična. Če pa bi bil v BiH (kot državi zunaj EU), ga Sloveniji ne bi izročila (kot tudi Slovenija svojega državljana ne bi izročila BiH). Tudi prošnja za izvršitev kazni v tej državi bi bila lahko zavrnjena. Po bilateralni pogodbi o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah, ki sta jo državi podpisali leta 2002, mora namreč obsojeni s prenosom izvršitve kazni soglašati.
Ostala brez državljanstva
Nedavno je odmevala tudi ponovna aretacija Mladena Samardžije v Banjaluki (skupaj z njim so prijeli še 16 oseb in zasegli večjo količino droge). Pri nas mu nad glavo visi obtožnica zaradi sodelovanja v slovenski celici kavaškega klana. Zaradi slovenske tiralice so ga v BiH že dvakrat prijeli, a izpustili, ker ga je pred izročitvijo ščitilo bosansko državljanstvo.
Samardžija se je leta 1990 rodil v Kranju, imel je tudi slovensko državljanstvo. A so mu ga leta 2022 kot »pogostemu storilcu kaznivih dejanj« odvzeli. Obrnil se je še na upravno sodišče, ki pa je pritožbo zavrnilo. Naše pravosodno ministrstvo je sicer že leta 2024 njegov kazenski postopek odstopilo v reševanje sodišču v BiH. To ga je obvestilo, da prevzema pregon. Slovenija sicer s tiralico išče še enega njegovega domnevnega pajdaša iz slovenskega dela kavaškega klana Luko Arapovića. Kot bosanski državljan se je tudi on zatekel v BiH. Rojen je bil sicer v Ljubljani, kjer se je šolal, naše državljanstvo pa so mu odvzeli pred tremi leti, ker je »škodoval interesom države«.