Leta 2015 je v vsem letu umrlo 25 voznikov motorjev, lani 22, letos v prvi polovici leta že 19. Slovenske ceste so v prvi polovici leta terjale 72 smrtnih žrtev (lani 78). Delež motoristov je tudi na letni ravni zelo visok.
Kakšne so značilnosti letošnjih, sploh pa julijskih najhujših prometnih nesreč motoristov?Gre za najpogostejše in znane splošne vzroke. V policijskih poročilih so omenjeni desni ovinki, v katerih je ob vožnji motoriste odneslo na nasprotni vozni pas in so trčili v nasproti vozeče vozilo ali objekt. Kot vzrok zapišejo nepravilna stran ali smer vožnje, kot posredni vzrok pa je najpogosteje vstop v desni ovinek s previsoko hitrostjo, največkrat je opredeljen kot neprilagojena hitrost. Nadalje so omenjana trčenja v nasproti vozeča vozila ob prehitevanjih.
Drži. A pravi vzroki, zakaj nekdo zapelje na drugo stran, so verjetno zelo raznovrstni?Seveda. Izguba nadzora pri prehitevanju vodi do razmišljanja, da motoristu ni uspelo učinkovito in varno obvladovati pospeševanja in celotnega manevra sprememb smeri pri tem. Lahko je vzrok neučinkovita ocena izvedbe prehitevanja, precenjevanje sposobnosti obvladovanja ali podcenjevanje zmogljivosti in pospeškov motocikla. Spet se kot posredni vzrok zelo pogosto pojavlja neprilagojena hitrost, ta je lahko tudi prenizka, ne le previsoka. Ob vsem je nato le voznik, motorist tisti, ki bi moral imeti znanje, predvsem pa zavedanje o posledicah svojih dejanj, načina vožnje in vedenja v njej.
Mnogokrat se pojavlja razmišljanje, da je v primerih tragičnih prometnih nesreč preprosto s prstom pokazati na posameznike in jim naprtiti krivdo. Če pa pomislimo, da se vsi ti ne morejo braniti, ne morejo povedati, zakaj je do tega prišlo, se začnemo spraševati in iskati globlje vzroke. Policija ob preiskavi nesreč vse ugotavlja na podlagi prič, sledi ter poškodb vozil, objektov in udeleženih. Najpogosteje se v sklepih pojavljajo že znani vzroki, neprilagojena hitrost na prvem mestu, nato sledijo drugi že znani.
Tudi vročina je letos prispevala svoje.Vročina in predvsem močno sonce. Rad bi pozornost usmeril na temne vizirje na čeladah, ki sicer blažijo sončno bleščavost, hkrati pa zaradi temnega filtra poslabšajo pogled na cesto in vse posebnosti, saj je natančnost prepoznavanja slabša. Motoristi bi to morali vedeti in temu prilagajati način vožnje. Vsekakor pa priporočam izogibanje vožnji pri visokih temperaturah, saj je ob zunanji temperaturi 30, 35 ali še več stopinj v kombinezonu ta temperatura precej višja, to pa vpliva na zbranost, hitro se pojavi utrujenost in z njo povezana zaspanost tudi na motociklu. Reakcije so počasnejše.
Statistično se je prometna varnost na področju voženj z motorji izjemno poslabšala. Zakaj?Leta 2008 je bilo v Sloveniji registriranih 38.027 motociklov, leta 2015 52.124, lani pa že 54.716. Leta 2005 je bilo kar 60 odstotkov kupcev motociklov starih do 36 let in le dobrih 12 odstotkov starih od 46 do 60 let. Deset let pozneje se starostna skupina od 46 do 60 let pojavi v kar 30 odstotkih kupcev. Ponudba motociklov je pestra, njihove zmogljivosti izredne, razvoj tehnologije in tehnike skokovito raste. Elektronski varnostni sistemi so čedalje bolj prisotni, ABS je od lani obvezen na vseh motociklih nad 125 kubičnih centimetrov.
Iz tega lahko zaključim, da so motocikli čedalje varnejši. Tako nam ostane spet motorist praktično edini, ki mora vse poznati, predvsem pa se zavedati svojih sposobnosti, kako svoj motocikel najbolje in najvarneje obvladovati in obvladati. Skratka, motociklov in s tem motoristov je čedalje več, ne smemo pa pozabiti, da tudi vseh drugih udeležencev. Praktično na vseh cestah je promet gostejši in verjamem, da to vidijo in prepoznajo tudi motoristi ter se večina temu tudi prilagaja.
In tvega.Vsak motorist se sam odloči za vožnjo in pri tem mora prevzeti svojo odgovornost, ne samo iskati pravice. V vožnji iskati skrajne meje pospeškov in nagiba v zavoju je več kot tvegano, nepremišljeno in nevarno izzivanje in na cesto nikakor ne sodi. Dvomim, da kdo od motoristov ni tudi voznik avtomobila, zaradi česar se mora zavedati, kakšne nevarnosti mu pretijo in kakšne so njegove možnosti ob srečevanju z avtomobili, pa tudi z drugimi udeleženci. Nobenemu motoristu ne pomaga stotine blagoslovov, nasvetov ali opozoril, če o svojem vedenju ne bo sam premislil.
Še vedno se pojavlja prisotnost alkohola v vožnji, redki so moto zbori, kjer šilce žganja ne bi veljalo kot dobrodošlica, s prodajo alkoholnih pijač pa se krijejo stroški. Zakaj pa ne, če je to dovoljeno tudi na športnih prireditvah. Tudi ceste so lahko eden od vzrokov. Precej se jih obnavlja, pri tem pa se pojavlja, da je lahko na več kilometrih neke ceste toliko različnih vrst in stanj vozišč, da nekoga res lahko ravno v ovinku preseneti obrabljen, gladek asfalt. Z avtomobilom je to mnogo lažje obvladati, z motociklom je trenutek zdrsa le še vprašanje nekaj malega preveč hitrosti.
Kako ukrepati na ravni države, avto-moto zveze, agencije za varnost v prometu? Je na mestu okrepitev preventive, drugačna kaznovalna politika? Morda sprememba zakonodaje v smislu, da ne more vsak, ki naredi izpit za motor, že kar takoj brez izkušenj kupiti in voziti 1200-kubičnega stroja?AMZS že dolga leta posveča motoristom veliko pozornosti z različnimi preventivnimi aktivnostmi. Tečaje varne vožnje izvajamo že 13 let in so tudi z v tujini z visoko priznano strokovno usposobljenostjo inštruktorjev postali sinonim vsakemu motoristu za njegovo večjo varnost. Krepitev preventive bo dobrodošla, vendar jo bo treba še bolj usmeriti v ozaveščanje problema alkohola v prometu, spoznavanje vrst ranljivosti posameznih ogroženih skupin, saj si mnogi udeleženci v prometu, ki niso nikoli okusili vožnje s skuterjem ali motociklom, enostavno ne morejo in ne znajo predstavljati, kako hitro nastane nevarnost.
Zakonodaja, ki ureja pogoje pridobivanja kategorij A1, A2 in A in potem vožnjo, je po mojem mnenju ustrezna. Znan je slogan hitrost ubija. Na avto in moto dirkah dirkači dosegajo visoke hitrosti, pa zaradi tega ne umrejo. Na cestah ubijajo neizkušenost, neznanje, nepremišljenost, nespoštovanje pravil. Pridobljene in utrjene navade je težko spremeniti, pri otrocih se vzgoja začne, nadaljuje pri mladostnikih do pridobivanja kategorij vozniških dovoljenj. Več pozornosti je tem temam treba nameniti že v osnovni in srednji šoli.
Kakšni so vaši nasveti motoristom? V juliju je šlo v glavnem za ne več tako mlade voznike.Vsak motorist bi moral pred začetkom svoje vožnje razmisliti o tveganju, v katero se podaja z motociklom, in se zavedati posledic svojih dejanj. Priča smo staranju motoristov. Pričakovali bi, da čim starejši so, bolj so premišljeni in previdni. Pa se pojavljajo v statistiki kot najranljivejša skupina. Še vedno se v starostni skupini 46 do 60 let pojavljajo motoristi, ki po dolgih, tudi več deset letih ponovno sedajo na motocikel. Pogosto imajo veljavno vozniško dovoljenje s kategorijo A izpred 10, 20 ali več let, medtem pa iz različnih razlogov niso vozili motocikla. Precej je takih, ki so izpolnili svoje dolgoletne želje, kupili motocikel in v teh letih postali motoristi.
Tudi na naših tečajih varne vožnje je najštevilnejša udeležba motoristov v starostni skupini od 40 do 60 let. Njihovi komentarji po tečaju pa so, da je bila to najpametnejša odločitev v zadnjem letu. Ugotavljamo, da udeleženci ne poznajo dovolj sposobnosti svojih motociklov in lastnih sposobnosti obvladovanja vodenja, upravljanja, učinkovitega zaviranja. Zato vsem motoristom in motoristkam svetujem, naj res premislijo in se zavedajo vsakokratnega tveganja, ko se odpravijo na vožnjo, naj nikomur na cesti ne zaupajo. Zaupanje vase mora biti realno, precenjevanje in podcenjevanje je nevarno in vodi v nevarnost.
Vsi, ki ste mogoče le slišali ali pomislili na dodatno pridobivanje znanja o varni vožnji, pa se le opogumite. Pred desetimi ali petnajstimi leti je bil obisk tečaja varne vožnje skoraj ponižanje, danes se s tem mnogi pogumno pohvalijo.
