Kje so razlike med kritičnimi izjavami, za katere lahko rečemo, da so neprimerne in čustveno obarvane, ter med tistimi, ki so ponižujoče in ki drugega razvrednotijo do te mere, da je upravičeno kazenskopravno sankcioniranje? O tem vprašanju je sodišče razsojalo v primeru ženske, ki je prek telefona nekdanjemu partnerju poslala tri sporočila. Dve isti večer, ko ga je obkladala s »človeško narcistično psihopatsko poscano okuženo prasico od človeka« in pisala, da je »bolan v glavo«, »gnussssss«, »psihopat«, »luzar« v »kurbirski hiši«. Nekaj dni pozneje mu je poslala še en SMS, v katerem ga je označila s »človeško prasico«.
Moški je vložil zasebno kazensko tožbo zaradi dveh kaznivih dejanj razžalitve in na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah je bila res obsojena. Dobila je pogojno kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo v trajanju enega leta, odrejeno pa ji je bilo tudi plačilo sodne takse, stroškov kazenskega postopka in izdatkov zasebnega tožilca ter njegovega pooblaščenca. Na sodbo se je pritožila, nakar je celjsko višje sodišče njeno krivdo potrdilo, ji je pa spremenilo kazen v milejši sodni opomin.
Čisto blatenje in zmerjanje
Ženska je priznala, da je nekdanjemu partnerju poslala vsa tri sporočila. V zagovoru je povedala, da je šlo za »obrambni mehanizem«, saj jo je moški zlorabil v toksičnem, strupenem in patološkem odnosu. Dvakrat naj bi ji na avtu prerezal pnevmatike, jo okužil s spolno prenosljivo boleznijo, žalil prek SMS-sporočil, v partnerskem razmerju jo je varal z drugimi ženskami, ji lagal in podobno.
Odgovor sodišča je bil, da bi morala, če je bila zaradi odnosa z njim prizadeta v »kakšni svoji pravici«, sprožiti ustrezne pravne postopke, ne pa poseči po žalitvah. Na policiji je enkrat sicer na zapisnik podala ustno ovadbo zaradi dveh dogodkov s prerezanimi pnevmatikami, vendar »kljub 'sumljivosti' bivšega partnerja ni želela pregona nikogar, zadevo pa je prijavila 'zaradi zavarovalnice'«, piše v sodbi. Torej ni sprožila nobenih pravnih postopkov, z zaničljivim osebnim napadom je zgolj razvrednotila osebnost nekdanjega partnerja, s čimer je (ne glede na to, ali je imel on do nje res neprimeren odnos) prestopila dopustne okvire pravice do svobode izražanja. Šlo je za čisto blatenje in zmerjanje, usmerjeno le v njegovo osebno(stno) diskvalificiranje, ne pa v kakršno koli konstruktuvno razreševanje preteklih zamer. Čeprav je bila v stiski, obupu in jezi, torej očitno čustveno vznemirjena zaradi razhoda, to ne izključuje nezakonitosti njenega ravnanja.
Razburjenost olajševalna okoliščina
Sodišče je vsebino sporočil ocenilo kot objektivno žaljivo, gre za vsebino, ki predstavlja napad na čast in dobro ime zasebnega tožilca. Objektivno zmožna je užaliti povprečnega prejemnika sporočil in tudi zasebni tožilec konkretno je povedal, da se je počutil razžaljenega in ponižanega. Obramba je trdila, da bi moralo sodišče posledice, ki jih je domnevno utrpel, podrobneje raziskati: na primer, ali ga je stiskalo v prsih, ga je mučila nespečnost, ali je dobil antidepresive. A se sodniki niso strinjali. Prav tako ne z argumentom, da ima obtožena pač pravico do svobode izražanja. Opravilo je tehtanje med to pravico in pravico do varstva časti in dobrega imena ter ugotovilo, da se mora prva umakniti pred drugo, ko iz vsebine sporočil izhaja zgolj objestna in samovoljna očrnitev z edinim namenom žaljenja ter sramotenja zasebnega tožilca. Da je kriva kaznivih dejanj razžalitve, je, tako sodišče, navsezadnje potrdil tudi njen zagovor na glavni obravnavi. Tudi takrat je vztrajno navajala, da je zasebni tožilec »bolan v glavi«, da ni »dihtik« in da zanjo »ni človek«. »Nobenega dvoma ni, da je kaznivi dejanji izvršila zavestno in hote, z direktnim naklepom,« piše v sodbi višjega sodišča.
Je pa vseeno prvostopenjsko sodbo omililo v delu, ki se nanaša na kazensko sankcijo. Izreklo ji je sodni opomin, ker še ni bila kaznovana ne zaradi kaznivih dejanj ne prekrškov, je urejena, zaposlena, dela kot medicinska sestra. Prav tako je upoštevalo, da je kaznivi dejanji storila v izraziti razburjenosti zaradi dejanj zasebnega tožilca v razpadlem partnerskem odnosu.