V Nacionalnem centru za pogrešane in izkoriščane otroke (NCMEC), največji organizaciji za zaščito otrok v ZDA, so lani prejeli 21,3 milijona prijav spolnih zlorab otrok prek spleta z vsega sveta, ob tem pa 61,8 milijona primerov slikovnega gradiva. Med njimi so bile tudi podobe otrok iz Slovenije, kakor tudi storilci od tukaj. Na 16. posvetu o e-zlorabi otrok v Ljubljani so strokovnjaki iz več držav spregovorili o različnih vrstah tovrstne spolne zlorabe – nagovarjanju otrok k spolnosti, izmenjavi in posredovanju gradiva med storilci, širjenju podob mladostnikov brez privolitve. Zadnja leta so tako pri nas kot drugod po svetu zaznali skokovit porast izsiljevanja z golimi podobami za denar in povečanje podob zlorab z umetno inteligenco (UI).
Dostop in lahek zaslužek
V belgijski fundaciji za pogrešane in izkoriščane otroke Child Focus so v zadnjih petih letih opazili 3000-odstotno povečanje števila primerov spolnih napadov in izkoriščanja otrok prek spleta. »V prvi polovici letošnjega leta je bilo primerov dvakrat več kot v enakem obdobju lani,« je pojasnila Tijana Popovic, višja svetovalka za oblikovanje politik pri tej fundaciji. Zloraba največkrat poteka prek platform telegram, snapchat in tiktok. Pri nas denimo prek snapchata.
Med najpogostejšimi razlogi za poskok števila primerov je izpostavila dostop (raziskava, v kateri je sodelovalo 5000 mladostnikov, je pokazala, da jih ima večina dostop do pametnega telefona in s tem do platform že pri enajstih letih), prisotnost (mladi so na spletu dejavni bolj ali manj dan in noč) ter tudi duševne težave, saj otroci ne najdejo takojšnje pomoči pri socialnih službah, v svetu na spletu pa si ustvarijo nekakšno vzporedno življenje. Med razlogi za več primerov je tudi lahek zaslužek za storilce kaznivih dejanj, saj ti znajo zlorabiti informacije, ki jih otroci dajejo na spletu in zaradi katerih so posledično ranljivi.
Umetna inteligenca in izsiljevanje
Spolne zlorabe prek spleta pospešuje in tudi omogoča vse bolj dostopna umetna inteligenca (UI), na kar so opozorili že tudi v poročilu Europola. Po navedbah Tijane Popovic je danes vse težje, če ne celo nemogoče, umetno ustvarjene podobe razlikovati od pristnih. Opisala je primer spolnega izsiljevanja 17-letnika (v tovrstnih primerih so žrtve večkrat fantje kot dekleta), ki sogovorniku prek spleta ni hotel poslati svojih golih podob. Storilci so v odziv ustvarili lažen kolaž z njegovo fotografijo in spolno zlorabo otrok, dodali celo še njegovo telefonsko številko, ga izsiljevali in od njega zahtevali darilne kartice.
Po navedbah Primoža Podbelška iz uprave slovenske kriminalistične policije je ravno primerov tako imenovanega sextortiona, izsiljevanja za denar s spolnimi podobami, iz leta v leto več. »Imam vse, kar potrebujem, da ti uničim življenje. Imam tvoje 'nude' in celoten seznam tvojih sledilcev. Če se ne boš ravnal po mojih navodilih, bom tvoje slike še naprej razpošiljal naokrog,« je tipične grožnje opisal Podbelšek in opozoril, naj se na takšne grožnje nihče ne odziva s plačilom, saj se izsiljevanje v nobenem primeru ne bo končalo.
Slovenska policija je sicer letos obravnavala 186 primerov prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja podob zlorabe in izkoriščanja otrok, lani v celem letu 194 primerov, leta 2024 pa rekordno veliko, 247.
Spletni vodnik do zlorabe
Storilci niso imeli še nikoli tako lahkega dostopa do otrok – klepetalne robote lahko zgolj vprašajo za nasvet, kako se približati otroku, kakšna vprašanja mu zastaviti, kako stopiti v stik. »V trenutku ima na voljo vodnik za takšen pogovor,« je Popovičeva izpostavila »uslužnost« moderne tehnologije. Nekateri storilci umetno inteligenco pobarajo še o tem, kakšno pomirjevalo naj uporabijo za umiritev otroka (če se zloraba denimo dogaja v živo) ali kako naj se izognejo policijskemu prijetju. Z razvojem orodij za ustvarjanje sintetičnih podob pa lahko kriminalci na spletu ustvarijo bolj ali manj, kar koli stranke želijo. Storilci jim pošljejo navodilo, oni pa uresničijo njihove želje. Internet je, skratka, storilcem močno olajšal delo.
Valeria Soloveva, specialistka in raziskovalka pri organizaciji za zaščito otrok Protect Children na Finskem, pa je predstavila izsledke ankete, v kateri je v roku pol leta sodelovalo skoraj 20.000 različnih uporabnikov, ki so na spletu iskali podobe zlorabe otrok. »Nekoč je bilo do tega skoraj nemogoče priti, danes je gradivo dva klika stran,« je raziskovalcem sporočil eden od anketiranih. Tudi na »odprtem«, javno dostopnem spletu. Skoraj četrtina jih je sicer ocenila, da je pot do gradiva enostavna, včasih se mu je skoraj že težko izogniti. Zakaj? Dve petini sta namreč poročali o tem, da so jim algoritmi začeli ponujati škodljivo gradivo, ki ga sami sploh niso iskali.