»Mislim, da je bilo ob mojem prihodu truplo še vedno na sopotnikovem sedežu, voznik pa je bil zunaj. Bil je zmeden, vinjen, na to sem sklepal po hoji, pogovoru z njim, zadahu po alkoholu,« je na sodišču pričal policist Postaje prometne policije Ljubljana Mitja Sušnik. Spraševali so ga o prometni nesreči, ki se je zgodila že pred desetimi leti v vasi Prezid.
Grozi mu do 12 let zapora
Šestindvajsetega oktobra 2016 okoli 18.30 je Vojko Marinč med vožnjo od domačega Petkovca proti Zaplani s škodo roomster zapeljal s ceste. Drsel je po travnatem pobočju, vmes trčil v nosilec električnega pastirja in oplazil drevo, potem pa se prevrnil in nato prek strehe spet zvrnil nazaj na kolesa. Obstal je šele na ravnem delu travnate površine. Med prevračanjem je umrl voznikov leto starejši brat, 59-letni Matevž.
Vojko Marinč, ki je imel v krvi najmanj 1,69 promila alkohola, se mora zagovarjati zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje. Grozi mu od enega do 12 let zapora.
Policist Sušnik je razložil, da je bila v času nesreče tema, ozka cesta, na kateri se dva avta težko srečata, pa je bila mokra in spolzka, saj je bilo na njej listje. Potek nesreče so ugotovili z ogledom oziroma na podlagi sledi, je povedal. Ne voznik ne sopotnik nista bila pripeta z varnostnim pasom. »Pas je bil potegnjen za vzglavnikom in zapet, voznik je sedel na njem. Domnevam, da tako naredijo tisti, ki jim gre na živce, da sistem piska, če pasovi niso pripeti,« je pojasnil Sušnik.
Marinč se zagovarja, da sta bila tisto popoldne z bratom na Medvedjem Brdu, kjer je spil pivo ali dve. Ko sta se vračala domov, je vožnja potekala kot običajno, dokler ga niso zaslepile luči nasproti vozečega avta. »Pred seboj nisem videl nič več, izgubil sem orientacijo in stik z voziščem. Vem le, da sem se v naslednjem trenutku znašel na bankini, kaj se je dogajalo potem, pa se zaradi šoka ne spominjam,« je povedal v zagovoru. Po njegovem mnenju nesreče ni mogel predvideti ali preprečiti.
Sosed mu verjame
Sušnik je potrdil, da se je tako zagovarjal že po nesreči. Je pa policist, ko je bil zaslišan v sodni preiskavi, izjavil, da temu ne verjame, upoštevaje potek ceste in koncentracijo alkohola.
Zagovornik Timon Hren ga je zdaj vprašal, ali je obtoženčeve navedbe kakor koli preveril. Policist je odgovoril, da ne ve, kako bi jih, saj tam ni nobenih nadzornih kamer.
Zaslišali so tudi Milana M., ki živi približno 200 metrov od kraja nesreče, z obtoženim se poznata že od mladih nog. Po cesti se je peljal kako uro pred nesrečo – potrdil je, da je bilo temačno, iz megle je pršil rahel dež. Kot je dejal, se mu obtoženčev opis nesreče zdi verjeten. »Sklepam, da se je umikal avtu, ker kar tako ne bi zavil dol s ceste. Je pa tam zelo ozko, bankine praktično ni, mogoče 20 centimetrov. Če z enim kolesom zapelješ dol, te potegne …« je izjavil.
Potrdil je, da se jeseni na cesti nabira listje, ki se občuti kot poledica. Da bi ga kdaj čistili, se ni spomnil. »Narava ob nalivih za to sama poskrbi,« je rekel. In tudi, da je že pred leti v ovinku malo pred krajem nesreče s ceste zletela njegova sestrična, potem so tam postavili varnostno ograjo. Prav tako se je kmetu, ki je verjetno zapeljal preblizu roba ceste, prevrnila prikolica. Na vprašanje, ali so si lokalni prebivalci prizadevali za postavitev varnostne ograje, pa je odvrnil, da je tam blizu občinska meja med Logatcem in Vrhniko ter da so zaradi lokacije zadnji na vrsti, ko je treba zanje kaj narediti. In da jim vedno pride prav izgovor, da ni denarja.
Sojenje se bo nadaljevalo, ko bo izdelano mnenje sodnega izvedenca cestnoprometne stroke.