Akcija se začne, ko mimo švigne bel audi A6. Policist specialist Slađan Dragić in njegov kolega višji policist Denis Meško iz Specializirane enote avtocestne policije Ljubljana (SEAP) v službenem vozilu v »civilni« obleki prižgeta merilnik hitrosti, ki avto s slovaško registrsko oznako snema en kilometer. Povprečna hitrost: 180 kilometrov na uro. Vključita sireno in luči, prekrškar se umakne desno, policija predenj. Ustavijo se na bencinski postaji v Blagovici, voznica Ivana brez ugovarjanja plača »polovičko«. Prejela je 250 evrov globe in tri kazenske točke. »Mudi se nama na sestanek v Kranj, tam morava biti čez osemnajst minut. Zato sem tudi stopila na plin,« globi navkljub dobrovoljno skomigne z rameni in se sprijazni s tem, da bosta s sopotnico nanj zamudili. Alkotest ne pokaže prisotnosti alkohola, drugih težav ni. Komunikacija poteka gladko, saj dekleti, ki živita v Bratislavi, prihajata iz Srbije. Z večino prekrškarjev se policisti pomenijo v nemščini in angleščini, za trenje trših orehov na pomoč pokličejo kolega z znanjem italijanščine in madžarščine, vedno obstaja tudi možnost prevajalca.
»Večina Slovencev že pozna naše avtomobile. Ko nas vidijo, takoj stopijo na zavoro,« razlaga policist Dragić. Z vozili s sistemom Provida lahko policisti prekoračijo hitrost, kadar z njimi nadzirajo hitrost drugih vozil v prometu. Policijski avtomobili morajo pri izvajanju nalog sicer uporabljati sirene in lučke, oni pa kot izjema v zakonu ne. »Divjakov« na slovenskih avtocestah je veliko, prejšnji teden sta Turka v porscheju in mercedesu po dolenjski avtocesti norela z več kot 200 kilometri na uro. In prav take hude kršitve so tarča avtocestnih policistov.
Izrivanje s ceste in dolgi pregoni so bolj stvar filma kot realnosti na slovenskih cestah, v redkih primerih – te bi lahko našteli na prste obeh rok – nevarnega in hitrega voznika ustavljajo tudi z bodičastimi trakovi, stringerji, ki so na avtocesti daljši kot sicer. Nepridiprave po večini ulovijo na stacionarni radar, nato pa prestrežejo s patruljo, včasih jih prijavijo tudi drugi vozniki. V določenih primerih pa so policisti pač na pravem kraju ob pravem času.
Brez njih še večji nered na cestah
»Večina postopkov je hitrih, brez problemov. Ljudje priznajo, da so ga polomili,« pove policist Meško. Hipno kaznovanje se mu zdi nujno, globa čez teden ali dva po pošti nima skoraj nikakršnega učinka več, pa še mnogi se v pritožbah radi izgovarjajo, da za volanom niso sedeli oni. Če se je v preteklosti kak voznik iz kazni skušal izmotati s podkupnino, danes kaj takega nikomur ne pade več na pamet. Policisti iz sistema naprav, kakršen je denimo laser, tako ali tako ne morejo brisati slik ali podatkov. »Brez nas bi bil nered na cesti še večji, česar se večina voznikov zaveda,« je prepričan Dragić.
V policiji delata že petnajst let, od prvega junija v ljubljanski enoti avtocestne policije s sedežem v Kompoljah. Kršitev na avtocesti je ogromno, pravita, vse od prekoračitve hitrosti do vožnje pod vplivom alkohola in pretežkih tovornjakov. »Pri najbolj kritičnih voznikih je običajno narobe vse – vozijo prehitro in pod vplivom alkohola, nimajo vozniškega dovoljenja, avto ni registriran. Dobiš vse v kompletu,« se zasmeji Dragić. Med njimi se najdejo neprijetni, naporni sogovorniki, mnogim pa je povsem vseeno. »Taki kršitelji so največkrat povratniki. Že vedo, kaj se jim bo zgodilo,« misel dopolni Meško. Čeravno ta enota avtocestne policije deluje šele dva meseca, se obema policistoma zdi, da se je stanje na cesti že nekoliko izboljšalo. Konkretnejše spremembe bo pokazal čas.
Načrti za vzpostavitev avtocestne policije so stari najmanj deset let. Naloge zaposlenih so jasne, a nikakor enostavne – pregon in kaznovanje hudih prekrškarjev, obravnava prometnih nesreč, zagotavljanje večje varnosti in pretočnosti prometa. Ogromno dela imajo ob zastojih konec tedna. »Namesto z letali se letos na jug z avti odpravljajo tudi Nemci, Čehi, Poljaki, Avstrijci, naše ceste pač zmorejo, kolikor zmorejo. Bolj strpni ko so vozniki, manj možnosti je za nesrečo, posledično tudi za zastoje. Mi ne ustvarjamo kolon, ampak jih skušamo čim prej sprostiti,« o delu pravi Matija Mandelj, pomočnik vodje SEAP Ljubljana. Ob najbolj obremenjenih koncih tedna na ceste pošljejo dodatne patrulje. V enoti v Kompoljah je zaposlenih 41 ljudi, delajo v dveh dvanajsturnih izmenah, na voljo so 24 ur na dan. »Delo je dinamično, neprestano se nekaj dogaja,« se zasmeji policist Dragić. V enoti delajo policisti z izkušnjami, vajeni visokih hitrosti, s potrebnimi licencami, izpiti in certifikati za uporabo določenih sistemov in radarjev.
Hitrost in varnostno razdaljo avtov mnogokrat nadzirajo z laserskim merilnikom z nadvoza, ki beleži vse hujše prekrškarje. Sogovornik Dragić je nadzor tokrat izvajal pred predorom Javornik v smeri Ljubljane, aparat v rokah je bolj kot na radar spominjal na orožje. Nekakšno pištolo, s katero se bori proti hitrosti in tako rešuje življenja. »Če prideš večkrat na nadvoz, že po zvoku avta slišiš, ali vozi prehitro,« še pove o občutku, ki ga je sam že pridobil. Če bi na radar ulovil kakšnega prehitrega voznika, bi to sporočil patrulji, ki je stala nekaj kilometrov vzdolž ceste. Patrulja bi ga ustavila in obravnavala. Gre za ekipno delo, dva človeka ne moreta v teh primerih storiti nič. »Danes je uspešen dan. Vsi vozijo lepo in počasi. Nič kršitev je naš cilj, to pomeni, da smo zmagali,« je zadovoljen z razpletom nekaj minut trajajočega nadzora.
Tovornjakarji radi izigravajo pravila
»Policisti radi pomagajo, nihče od njih ne uživa ob izdajanju kazni, ampak skušajo voznikom dopovedati, kaj počnejo narobe in zakaj je to nevarno,« se pogovoru priključi Mandelj. Kultura slovenskih voznikov se izboljšuje, a se ekstremnih kršiteljev ne bo dalo nikoli odstraniti. Res je, da so avti danes hitrejši, a so obenem tudi večji in varnejši, veliko jih ima sisteme za zaviranje, kar izboljšuje stanje na cestah. Pozitivno nanj vpliva tudi infrastruktura. Poleg preiskav različnih kaznivih dejanj, tatvin iz avtov, ropov bencinskih črpalk, pregona tihotapcev nezakonitih migrantov in nadzora počivališč avtocestni policisti ogromno časa namenjajo tudi nadzoru tovornjakov. V zadnjih mesecih so jim izdali ogromno kazni tudi za prehitevanje, saj je to zdaj prepovedano. »Pravila niso sama sebi namen, skušamo vzpostaviti, da promet teče varno in brez zastojev. Ko se tovornjaka počasi prehitevata, se za njima promet zelo hitro zgosti,« navaja Mandelj.
Ogromno dela policistom vozniki tovornih vozil povzročajo tudi s pretežkim tovorom. »Že na oko se vidi, da je vozilo pretežko,« dobro izučene oči policista Dragića že na daljavo ocenijo preobremenjen kombi. Zadnji pnevmatiki sta bili povsem sesedeni, in to z razlogom. Dovoljeno težo je s sodi bioloških odpadkov skupno presegel za kar 77 odstotkov, za kršenje dveh členov je voznik prejel 1400 evrov kazni, podjetje pa 6000 evrov. Občutno pretežek je bil tudi tovornjak s peskom in kosi betona. Vozniku so spisali za okoli 2000 evrov kazni, podjetju, za katero vozi, še za petkrat več. Ogromno kršitev prevoznikov prevzamejo vozniki sami, ki bi morali zavrniti vožnjo preobremenjenih vozil, a tega pač nihče ne stori. Tako vozilo je izredno nevarno, če denimo poči guma, deli letijo na vse strani. Škoda se dela tudi cesti. »Delavci Darsa ne morejo narediti toliko asfalta, kolikor ga lahko to uniči,« stanje komentira policist Dragić, ki spregovori še o manipulacijah voznikov tovornih vozil. Podatki EU kažejo, pravi sogovornik, da prav naši zelo radi izigravajo pravila tako s tahografi kot karticami in ekologijo (koristijo ugodnosti za uporabo dodatkov za čistejše izpuhe, v resnici pa ga sploh ne uporabljajo). Skupni imenovalec vsega tega je zaslužek, kolateralna škoda pa voznik in drugi udeleženci v prometu.
