Mednarodni kriminal, povezan s trgovino z drogami, predstavlja neposredno nevarnost za stabilnost belgijske družbe. Bart Willocx, predsednik prizivnega sodišča v Antwerpnu, je za Guardian poudaril, da je Belgija izjemno ranljiva zaradi tihotapljenja mamil skozi antwerpensko pristanišče, ki velja za eno glavnih vstopnih točk kokaina v Evropo. »Količina denarja, ki se uporablja za korupcijo, podkupovanje in vplivanje na ljudi, je tako velika, da dejansko ogroža temelje naše družbe,« je Willocx povedal v intervjuju za Guardian.
Izziv za pravno državo
Opozorila so postala še glasnejša po objavi odprtega pisma anonimnega preiskovalnega sodnika, ki je Belgijo označil za nastajajočo narkodržavo. Po njegovih besedah so se v državi ukoreninile obsežne mafijske strukture, ki so postale vzporedni centri moči. Generalni tožilec za regiji Antwerpen in Limburg, Guido Vermeiren, se s temi ocenami strinja. »Postajamo država z visoko stopnjo korupcije in nenehnimi grožnjami,« je dejal za Guardian.
Po podatkih Europola je leta 2024 več kot 70 odstotkov kokaina v Evropo vstopilo prek Antwerpna in Rotterdama. Čeprav so se zasegi lani zmanjšali na 44 ton (z rekordnih 121 ton leta 2023), strokovnjaki opozarjajo, da to ni nujno znak uspeha, temveč posledica boljšega prikrivanja drog in preusmerjanja kriminalnih dejavnosti v manjša pristanišča.
Nasilje, ustrahovanje in korupcija
Organizirane tolpe so odgovorne za vrsto nasilnih dejanj, vključno s streljanji v Bruslju leta 2025 in načrtovano ugrabitvijo notranjega ministra leta 2022. Vermeiren opisuje primere ekstremne korupcije, kjer so kriminalci pristaniškemu delavcu plačali več kot 250.000 evrov za premik enega samega zabojnika. Tisti, ki sodelovanje zavrnejo, se soočijo z grožnjami, fotografijami svojih otrok ali celo napadi z eksplozivnimi sredstvi na svoje domove.
Kriminalne združbe v svoje dejavnosti vključujejo celo otroke, stare komaj 13 let, ki za majhne zneske vlamljajo v pristanišče in kradejo kokain. Mlade pogosto načrtno pripravljajo na kriminalno pot tako, da jim pomagajo najti zaposlitev v pristanišču, nato pa jih prisilijo v opravljanje umazanih poslov.
Sodniki v varnih hišah
Zaradi groženj so belgijski sodniki vse pogosteje primorani živeti pod stalno policijsko zaščito ali v varnih hišah. Willocx izpostavlja, da so podkupljeni uslužbenci policije in bolnišnic kriminalcem posredovali zasebne podatke javnih uslužbencev, vključno z domačimi naslovi sodnikov.
Pritisk je tako velik, da se pojavljajo pomisleki o vplivu na objektivnost sojenja. »Lahko se zgodi, da sodnik zaradi ogromnega pritiska namerno spregleda procesno napako, da bi se izognil obsodbi in s tem maščevanju,« opozarja Willocx. Mnogi sodniki se zaradi varnostnih razlogov že izogibajo delu na področju kazenskih zadev.
Sodniki in tožilci so sprožili kampanjo Pet do dvanajstih, s katero opozarjajo, da je belgijski pravosodni sistem po desetletjih podhranjenosti pred zlomom. Predlagajo 100 reform, od večje varnosti na sodiščih do reševanja prezasedenosti zaporov. Čeprav je ministrstvo za pravosodje obljubilo dodatno milijardo evrov do leta 2029, sodstvo ostaja skeptično.