Zaradi nenavadne zgodbe serijskega spolnega prestopnika iz Velike Britanije, ki mu po obsodbah vedno znova uspe spremeniti identiteto, na Otoku razmišljajo o zaostritvi zakonodaje za obsojene zaradi spolnega nasilja. Spremembo identitete jim namreč zdaj omogoča luknja v zakonu, ki dovoljuje, da si obsojeni zaradi spolnega nasilja, kljub temu da so na seznamu spolnih prestopnikov, lahko spremenijo ime – dovolj je, da o tem obvestijo policijo. Če tega ne storijo, so lahko obsojeni tudi na zaporno kazen.
Na pomanjkljivosti trenutne zakonodaje v praksi je opozorila zgodba 54-letne Julie Purvin, ki je za britanske medije javno spregovorila, kako se je zapletla s človekom, za katerega se je izkazalo, da je serijski spolni prestopnik. Jason Brown oziroma Jason Coe, Seb Coe, Barry Coe …, različnih identitet naj bi imel v preteklosti še več, je 50-letni nekdanji gasilec, ki je bil že večkrat obsojen zaradi spolne zlorabe otrok. Prav s pomočjo menjavanja identitete je Brown lahko življenje (in zlorabe) večkrat začel znova.
Obsojen je bil zaradi spolnih napadov na otroke, napeljevanja otrok k spolnim dejanjem in namernega razkazovanja golega telesa sosedom, že večkrat pa je moral v zapor zaradi kršitev tako imenovane odredbe o preprečevanju spolnega nasilja v okviru probacije. Med drugim, ker se je udeleževal rojstnodnevnih zabav otrok, čeprav je veljala prepoved, da ima kakršen koli stik z mladimi deklicami. Da je takšnih primerov še veliko, priča tudi podatek, da je med letoma 2019 in 2022 več kot 11.500 registriranih spolnih prestopnikov v Veliki Britaniji bilo v kazenskih postopkih, ker policistom niso sporočili sprememb osebnih podatkov. Seznam spolnih prestopnikov v Veliki Britaniji ni javno dostopen, omogoča pa policiji in probacijskim službam določen nadzor nad spolnimi prestopniki, tudi glede tega, ali se držijo izrečenih jim varnostnih ukrepov.
Po prestani kazni v posebno evidenco
Slovenska zakonodaja seznama oziroma registra spolnih prestopnikov, kot ga poznajo v Veliki Britaniji, ne pozna, imamo pa tudi v Sloveniji evidenco izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, kar pomeni, da lahko pristojni do podatkov o obsojenih zaradi spolnih deliktov dostopajo tudi po tistem, ko se jim kazni iz kazenske evidence izbrišejo.
Po slovenski zakonodaji se kazni iz kazenske evidence izbrišejo šele po prestani kazni, pa še to ne takoj in v vseh primerih. Kdaj postane posameznikova kazenska evidenca spet prazna, je odvisno od teže kaznivega dejanja. Obsodbe se iz kazenske evidence sploh ne izbrišejo, kadar gre za zaporne kazni nad 15 let, kazni med 10 in 15 leti zapora pa se denimo izbrišejo šele 15 let po prestani kazni. Nižja ko je kazen, prej se sodba izbriše, tako da se že po enem letu izbriše sodni opomin ali pa pogojna kazen (ko preteče preizkusna doba).
Ko gre za obsojene zaradi spolnega nasilja, v Sloveniji obstaja še dodatna evidenca. Tudi ko se kazen posamezniku izbriše iz kazenske evidence, ga pravosodno ministrstvo zabeleži v posebni evidenci, v kateri ostanejo podatki o izbrisanih obsodbah za posilstva, spolno nasilje, spolne zlorabe slabotnih oseb, spolne napade na otroke, tako imenovani grooming in še nekatera sorodna kazniva dejanja.
Do podatkov v evidenci so prvenstveno upravičeni vrtci, šole in druge ustanove ali društva, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo. V praksi gre poleg osnovnih in srednjih šol ter vrtcev tudi za dijaške domove, glasbene šole, športne klube, športne zveze … Kar pa še ne pomeni, da lahko upravičeni do vpogleda do podatkov o (nekdanjih) obsojencih za spolno nasilje do njih prosto dostopajo. »Ker zakon ne določa posebnega pooblastila, na podlagi katerega bi te organizacije podatke pridobile same, jih pridobivajo s soglasjem preverjane osebe,« pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.
Glavni namen evidence, v kateri je trenutno vpisanih 395 oseb, je preprečiti, da se ne bi v šolah, vrtcih ter drugih ustanovah ali organizacijah zaposlovali ljudje s sporno preteklostjo, tudi če je njihova kazenska evidenca vmes že prazna in lahko brez težav predložijo potrdilo o nekaznovanosti.
Spolni predatorji si lahko spremenijo ime
Tudi v Sloveniji imajo osebe, ki so v evidenci izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, možnost, da si ime spremenijo.
Po slovenski zakonodaji je namreč osebno ime (ime, priimek ali oboje) mogoče spremeniti tudi na prošnjo. Pogoj je, da je prosilec v popolnosti poslovno sposoben in da zanj ne obstaja kakšen od zakonsko predpisanih zadržkov. Zakonodaja tako ne dovoljuje, da bi si ime spremenil nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, vse dokler ni kazen v celoti odslužena, dokler traja preizkusna doba ali pa še vedno veljajo pravne posledice obsodbe (gre za različne prepovedi, denimo opravljanja posameznih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe, opravljanje določenega poklica, pridobitve posameznih dovoljenj …). Če želi ime spremeniti nekdo, ki je šele v kazenskem postopku, pa mora upravna enota v treh dneh ustrezno obvestiti sodišče.
Nobenega zadržka pa ni v primerih nekdanjih obsojencev za spolno nasilje, ki so kazen že prestali, so pa v evidenci izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. »Po poteku preizkusne dobe oziroma po izvršitvi kazni je sprememba osebnega imena dovoljena,« so nam potrdili na pravosodnem ministrstvu. Tako lahko tudi pri nas spolni prestopniki svojo identiteto spremenijo, vendar pa vsaj pri uradnem preverjanju to ne bi smela biti ovira, saj so v evidenci tudi drugi podatki o (nekdanjem) obsojencu, vključno z EMŠO.