Na Turistično-gostinski zbornici Slovenije so že šesto leto zapored pripravili izbor za Naj krof Slovenije. Dogodek, ki so ga zasnovali v času epidemije covida z namenom ohranjanja optimizma in podpore gostinski panogi, je zaradi številnih pozitivnih odzivov postal tradicionalen in vsako leto pritegne več sodelujočih.
Klasika ali pečena hruška, smetana, čokolada
Naziv Naj klasični krof Slovenije 2026 so osvojile slaščice iz Slaščičarne Berzo z Vrhnike, drugo in tretje mesto pa je pripadlo tistim iz Slaščičarne Zvezda v Celju in Term Banovci.
V kategoriji Naj inovativni krof Slovenije 2026 so slavile Terme Dobrna s krofom, polnjenim s pečeno hruško ter smetano z belo čokolado in karamelo. Drugo mesto so osvojile Terme Banovci z ajdovim krofom z jurko in skuto, tretje pa Hotel Atlantida Rogaška z drzno kombinacijo rožičeve moke, puranjega mesa, sira, govejega pršuta, slanine, kumaric, paradižnika, zelene solate ter dresinga iz čičerike, sezama in limone.
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Vozelj, podpredsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in mednarodni ocenjevalec, Urška Strnad iz Gostinskega podjetja Trojane ter Dominik Ocvirk iz podjetja Lesaffre Slovenija, je letos ocenjevala skoraj trideset krofov. Po besedah predsednika komisije Vozlja je opazen napredek pri kakovosti klasičnih krofov, ki so lepih oblik in pravilno ocvrti, vse pogosteje pa ponudniki uporabljajo doma pripravljene marmelade.
Pri inovativnih krofih so komisijo znova navdušile nepričakovane sestavine in kombinacije okusov. Med prijavljenimi izdelki so bili krofi z orehi, hruškami, skuto, jurkino marmelado, medeno ali rožičevo kremo, temno in belo čokolado, pa tudi z mesnimi dodatki, kot so puranje meso, goveji pršut, slanina in ocvirki. Ocenjevali so videz, splošni vtis, pravilno obdelavo testa, stopnjo cvrtja, barvo, kakovost polnila, okus in pookus ter pri inovativnih krofih tudi izvirnost recepture.
Od kod sploh prihaja krof?
Kot poudarja etnolog dr. Janez Bogataj, krofi sicer ne izvirajo iz slovenske kulinarike, temveč iz dunajske oziroma srednjeevropske kuhinje. Beseda krof naj bi izhajala iz nemške besede krapf, prvotni pa so bili po obliki podobni kremplju ali kljuki. Tradicionalno so bili polnjeni z marelično ali brusnično marmelado, medtem ko je bila v Sloveniji dolgo časa značilna slivova. Danes je tudi pri nas najbolj razširjen marelični nadev, a sodobni ustvarjalci krofov dokazujejo, da meja pri tej priljubljeni pustni sladici skorajda ni več.