Izjemna občutljivost te tematike je najverjetneje tudi razlog, da skuša Janševa SDS, ki je glede na zadnje javnomnenjske ankete prva favoritinja na volitvah, močno zmanjšati pomen pokojninske reforme; tako je na primer sploh ni uvrstila med "prvih 10 ukrepov za prvih 100 dni".

SDS: Da je to najnujnejša reforma, je čista demagogija

Da je Pahorjeva vlada pokojninsko reformo razglasila za najnujnejšo reformo, je po oceni SDS čista demagogija. "Reforma je sicer potrebna, zagotovo pa to ni kratkoročen protikrizni ukrep," pravijo v SDS. Janševi so prepričani, da je treba najprej sprejeti gospodarske ukrepe za zagotavljanje novih delovnih mest in s tem povečati vplačila prispevkov v pokojninsko blagajno. "Zaostrovanju pogojev in kaznovanju tistih, ki pogojev ne dosežejo, ob tem pa ne ustvarjati novih delovnih mest ne moremo reči reforma, še manj pa, da so te spremembe primerne in pravične," opozarjajo v SDS, kjer so prepričani, da tisti, ki so vse življenje delali na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, ne morejo delati tako dolgo kot tisti, ki so delali v prijaznejšem okolju.

V SDS zagovarjajo uvedbo osebnega pokojninskega računa, s katerim bi lahko vsak vedel, koliko je vplačal v sistem in koliko pokojnine lahko pričakuje. Na tak način bi po njihovi oceni onemogočili tudi zlorabe pri neplačevanju prispevkov v pokojninsko blagajno.

Za postopen pristop se zavzemajo tudi v Listi Gregorja Viranta. Prepričani so, da je treba pokojninski sistem najprej narediti bolj transparenten in razumljiv, ga očistiti privilegijev in nepreglednosti (ob tem opozarjajo na več kot 70 različnih osnov za plačevanje prispevkov) ter prejemke, ki ne temeljijo na zavarovanju, prenesti na državni proračun. Šele nato bi, kot pravijo, s strpnim dialogom poiskali najbolj sprejemljive in pravične rešitve za prilagoditev sistema pričakovanim finančnim zmožnostim. Ob okrepitvi spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi predlagajo tudi, da bi pri spreminjanju pogojev namenili glavni poudarek delovni dobi in ne upokojitveni starosti.

Naj spomnimo, da je propadla pokojninska reforma predvidevala postopen dvig upokojitvenih pogojev za redno upokojitev na 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe za oba spola ali 60 let starosti in 43 let pokojninske dobe brez dokupa za moške oziroma 58 let starosti in 41 let pokojninske dobe brez dokupa za ženske. Predčasna upokojitev z malusi bi bila mogoča pri starosti 60 let in s 40 leti pokojninske dobe za moške oziroma 38 leti za ženske. Predlagana reforma je postopno podaljševala tudi obdobje za izračun pokojninske osnove, ki bi po letu 2022 znašalo 30 najboljših zaporednih let, iz katerih pa bi bilo mogoče izločiti tri najslabša leta.

Sindikati so po drugi strani predlagali, da bi za upokojitev zadostovala starost 60 let in 40 let pokojninske dobe za moške oziroma 38 let za ženske. Daljše ostajanje na delovnem mestu bi stimulirali z višjimi olajšavami in trajnimi bonusi k starostni pokojnini, medtem ko naj bi vzdržnost javnih financ zagotovili z dvigom prispevne stopnje delodajalcev z 8,85 na 15,5 odstotka, kolikor sicer namenjajo za prispevke delojemalci.

Janković podpira propadlo reformo

V Pahorjevi SD menijo, da je treba pri pokojninski reformi postaviti v ospredje vprašanje vzdržnosti sistema za prihodnje generacije in ustavitev padanja pokojnin. Sami si bodo, kot pravijo, še naprej prizadevali za postopno doseganje upokojitvene starosti, ki je običajna v razvitih državah, pri čemer pa bi upoštevali različnost položaja med zaposlenimi glede na delo, ki ga opravljajo, in starost ob vstopu v delovno razmerje.

V Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića ocenjujejo, da je imela propadla pokojninska reforma dobre rešitve, ki bi jih bilo po njihovem mnenju nujno treba podpreti. Da je bila korak v pravo smer, so prepričani tudi v LDS, kjer ob tem poudarjajo, da je tok dogodkov pokazal na resničnost opozoril o znižanju bonitetnih ocen. V Zares ocenjujejo, da se bomo morali brez reforme vsako leto dodatno zadolžiti za 300 milijonov evrov. Nesprejetje reforme bo po njihovi oceni povzročilo krčenje sredstev za socialne transferje, šolstvo, zdravstvo..., ogrozilo medgeneracijsko solidarnost ter še poglobilo prepad med revnimi in bogatimi. Po njihovem prepričanju je postopno podaljšanje delovne aktivnosti (na 65 let ob 40-letni pokojninski dobi) ob podaljšanju obdobja za odmero pokojnin tudi edina možnost, s katero ne bi znižali standarda ljudi.

Zanimivo je, da podaljšanje upokojitvene starosti na 65 let podpirata tudi Demokratična stranka dela nekdanjega poslanca DeSUS Franca Žnidaršiča, kot tudi sam DeSUS (kjer bi prav tako dopustili upokojitev pri 40 letih pokojninske dobe). V DeSUS se, kot pravijo, zavzemajo za pošten, enostaven in pregleden sistem, v katerem bi ukinili maluse, bonuse, dokupe let in podobno, s čimer bi, kot pravijo, preprečili sedanje špekulacije. Tako kot SDS bi tudi pri Erjavcu uvedli individualne račune, za izračun pokojnine pa upoštevali vsa vplačila v zavarovanje.

Pečaričeva predlaga znižanje upokojitvene starosti

V Stranki za trajnostni razvoj Slovenije TRS so prepričani, da "licitiranje" o pokojninski starosti, dobi, odmeri… odvrača pozornost od pravih vprašanj in ukrepov. Po njihovem mnenju bi morala biti prva in ključna tema pri pokojninski reformi zaposlovanje mladih. Tudi v NSi ne verjamejo, da bi lahko finančno vzdržni sistem dosegli samo z zaostrovanjem pogojev za upokojitev. Prepričani so, da je predvsem nujno povečati število vplačnikov, pri čemer menijo, da bi ljudje pokojninsko reformo lažje sprejeli, če bo predvidevala razliko med tistimi, ki delajo za tekočim trakom, in tistimi, delajo v pisarni.

Najbolj samosvoji so predlogi SMS-Zelenih in Stranke enakih možnosti (SEM-Si). SMS-Zeleni bi uvedli univerzalno pokojnino, vezano na tako imenovani univerzalni temeljni dohodek (UTD), ki bi ga prejemali vsi državljani. V SEM-Si, ki jo vodi Elena Pečarič, pa menijo, da bi morali upokojitveno starost celo znižati in tako sprostiti nova delovna mesta, predvsem za mlade.