V Sloveniji, verjetno pa tudi v vseh drugih državah na svetu, ne mine leto, da televizije v času božično-novoletnih praznikov ali v dnevih, ki vodijo vanje, ne bi predvajale družinske komedije Sam doma. Če ne prvega filma, pa vsaj drugega, tretjega ali četrtega, morda pa kar vse štiri. Skoraj bi lahko trdili, da božič ni pravi božič, če ga ne spremlja film Sam doma, in tako je že več kot tri desetletja, natančneje 35 let, ki jih film praznuje prav v tem času.
Nizek proračun, velik zaslužek
Božična filmska klasika je premiero doživela novembra 1990 in postala takojšnja uspešnica, ki je njenega glavnega junaka oziroma igralca, ki ga je upodabljal, takrat devet let starega Macaulaya Culkina, v trenutku izstrelila med svetovne zvezde. Film s proračunom 18 milijonov dolarjev je bil po izidu v ZDA in Kanadi na prvem mestu gledanosti kar 12 tednov, v kinih pa je zaslužil 285 milijonov dolarjev in nato še dodatnih 190 milijonov dolarjev drugod po svetu, kar bi danes, če upoštevamo inflacijo, naneslo več kot milijardo.
Zgodba je znana, film spremlja osemletnega fanta Kevina, ki ga družina MaCallister, ko odpotuje v Pariz, pozabi doma v predmestju Chicaga. Kevin poleg tega, da ostane sam doma, nato z improviziranimi sredstvi brani dom pred dvema nesposobnima vlomilcema, Harryjem in Marvom, ki ju igrata Joe Pesci in Daniel Stern, preostali McCallisterjevi pa po pristanku letala oddrvijo nazaj domov.
Ena zvezda med več sto otroki
Ideja za film je nastala, ko je scenarist John Hughes med pripravami na družinsko potovanje razmišljal, kako bi bilo, če bi enega od otrok po nesreči pustili doma. V mislih je že tedaj imel Culkina, s katerim sta leta 1989 sodelovala že pri filmu Stric Buck, kjer je Hughes, kot je povedal pozneje, že videl, kako velik talent ima fant.
Režiser Chris Columbus, ki mu je Hughes predlagal Culkina, se je o tem moral prepričati sam. »John je rekel: 'Imam tega mulca iz Strica Bucka, zanj sem napisal vlogo, moral bi ga vzeti,'« je povedal pred leti za Entertainment Weekly. Spomnil se je, da je vseeno spoznal več sto otrok in pogledal več sto avdicijskih posnetkov, preden je spoznal Culkina, ki pa ga je takoj prepričal s tem, da ni bil »eden tistih popolnih hollywoodskih otrok« oziroma da je »bil je daleč nad vsemi«. »Bil je filmska zvezda. Sediš v sobi z njim in si rečeš: 'Ti si filmska zvezda.' Popoln otrok za ta film,« je dodal.
Pri 45 letih še vedno junak Sam doma
Ko se je Macaulay pri 14 letih, pri katerih je imel za seboj že dva filma Sam doma, umaknil iz igranja, je franšiza izgubila svoj čar. Res je, da so, potem ko so opustili idejo o najstniškem Kevinu, franšizo preoblikovali z novimi liki, a je zanimanje za nadaljevanja upadlo, kolektivni spomin pa je obvisel pri prvem filmu.
In tako nekako je danes tudi z Macaulayjem Culkinom. Medtem ko njegov mlajši brat Kieran Culkin, ki je zaslovel šele v odraslih letih, pravzaprav zares šele s HBO-serijo Nasledstvo, v kateri je igral enega od otrok medijskega tajkuna in za vlogo prejel emmyja, nato pa okronal uspeh še z vlogo v filmu Resnična bolečina v režiji Jesseja Eisenberga, za katero je bil nagrajen z oskarjem, je Macaulay pri 45 letih na turneji po ZDA letos obujal spomine na Sam doma.
Danes Culkin ni več tisti mali Kevin iz filma Sam doma, ima svetlo redko brado, čeprav se zdi še vedno malce norčav, hkrati pa je tudi sam oče dveletnega in štiriletnega sina, ki jima poskuša biti veliko boljši oče od tistega, ki ga je imel sam. Otroka še vedno ne vesta, da je njun oče Kevin iz Sam doma. »Film jima ves čas vrtim. Nimata pojma, kdo sedi zraven njiju. Vidita samo Kevina,« je nedavno povedal Culkin v pogovoru za Deadline.
Bil je samo otrok
Macaulay Culkin svojega očeta ni videl že več kot 30 let, z njim pa, kot je še dejal za Deadline, noče nič imeti nobeden od njegovih sedmih otrok in petih vnukov. Razlogi so jasni. Potem ko je oče pustil svojo službo, da bi vodil Macaulayjevo kariero, ga je skupaj s šestimi brati in sestrami ter mamo namreč fizično in psihično zlorabljal, manj kot desetletni Macaulay pa je moral delati iz projekta v projekt. Tako je bilo vse do njegovega 14. leta, ko sta se oče in mama ločila in je lahko rekel, da ima dovolj. »Nihče ni več trkal na vrata, kar je bilo krasno. Jaz pa sem lahko bil samo otrok,« je dejal. »Vzel sem življenje v svoje roke. Med sodnim postopkom glede skrbništva sem zavrnil srečanja z očetom kljub sodni odločitvi. Rekel sem odvetniku: Kar aretirajte me, ampak jaz ne bom gledal človeka, ki me je zlorabljal,« je povedal v enem od podkastov, za Deadline pa še to, da je bil oče tudi v filmski industriji znan kot izjemno naporen človek, a da se njega samega očetov »smrad ni kaj dosti prijel«, saj je bil sam vedno delaven in vljuden. »Seveda sem moral kdaj naleteti na koga, ki ga je oče užalil, ampak niso krivili mene. Prvo, kar so rekli, je bilo: 'Vemo, da nisi bil ti. Ti si bil samo otrok.'«
