December je poseben mesec. Je čas praznikov, lučk, daril, druženja in zabav ter pričakovanja novega leta. A vsega tega si skoraj ne moremo predstavljati brez glasbe. Tako kot danes tudi nekoč večina glasbenih izvajalcev ni silvestrovala doma, temveč so po različnih prizoriščih igrali za zabavo in ples. Marsikatera glasbena zasedba je nastala z namenom, da s svojo glasbo popestri veselice, razna praznovanja in silvestrovo. Čeprav je bil december za večino glasbenikov čas številnih nastopov in dobrega zaslužka, so Avseniki kljub privlačnim vabilom ostajali zvesti svoji načelni odločitvi, da novoletne praznike vedno preživijo doma. Decembra 1969 pa je Slavko Avsenik prejel nepričakovano povabilo iz kabineta predsednika Josipa Broza - Tita, naj z ansamblom nastopi na silvestrovanju na Brionih. Po naporni sezoni so si člani Ansambla bratov Avsenik želeli počitka, a povabila vrha države niso mogli zavrniti – namesto s svojimi družinami so s Titom silvestrovali kar desetkrat.
Avseniki, Slak in Mihelič – ustvarjalci prazničnega vzdušja
Tako kot je Slavko Avsenik s ploščo Zvezde na nebu žare prinesel čar prazničnega časa v slovenske domove, so tudi drugi ustvarjalci s svojimi decembrskimi melodijami polnili domove s toplino in veseljem. Med njimi Lojze Slak, ki je s svojimi skladbami, kot sta Božična je noč in Naj zvone zvonovi, znal ujeti čar prazničnega časa.
Prazničnemu vzdušju pa se s svojim prepoznavnim zvokom pridružuje tudi Ansambel Franca Miheliča s skladbo Božična noč.
Tudi skladba Silvestrski poljub, ki letos praznuje že 54 let, ogreje marsikateri praznični zimski večer, povezuje generacije in ustvarja čarobne trenutke, ki nas nežno popeljejo v novo leto. Pevec Alfi Nipič je za Nedeljski dnevnik povedal, da je bil ob prvem stiku s praznično skladbo kar malce razočaran, saj se mu je Silvestrski poljub za bučno in veselo silvestrovanje zdel preveč otožen. Za naš tednik je razkril presenetljivo podrobnost: skladbo je njen avtor Jože Privšek sprva namenil pevki Eldi Viler, a se je nato odločitev nepričakovano obrnila. Privšek je za izvedbo pesmi raje izbral moški glas. »Silvestrski poljub smo posneli 8. decembra 1971 v studiu 14 ob spremljavi Plesnega orkestra Ljubljana. Snemanje je trajalo le dobro uro. Besedilo, ki ima univerzalno in še danes aktualno sporočilo, je Dušan Velkaverh ustvaril iz osebne izkušnje, iz nežne zaljubljenosti v deklico, ki jo je smel poljubiti le na silvestrovo, ko ji je voščil novo leto. Tekstopisec je njeno ime za vedno obdržal zase,« nam je ekskluzivno za naš tednik razkril Nipič.
S pesmijo Silvestrski poljub, ki so jo slovenski televizijski gledalci prvič slišali v silvestrski oddaji točno ob polnoči pred štiriinpetdesetimi leti, so se tedaj 27-letnemu pevcu iz Maribora uresničile sanje.
Bela snežinka
Podobno evforijo in ponos so leta 1988 občutili tudi člani hrastniškega ansambla Veter, ko so posneli in čez noč zasloveli s pesmijo Bela snežinka. Skladba je kmalu postala ena najlepših decembrskih melodij.
Bela snežinka ima zanimivo zgodovino. Izhaja iz italijanske kancone Non Dimenticar Le Mie Parole iz leta 1937. Hrvaško besedilo z naslovom Snježi je leta 1940 pri komaj šestnajstih letih napisal Mario Kinel, tri leta pozneje, leta 1943, pa jo je na avdiciji zagrebškega radia prvič javno zapel Ivo Robić.
Ljubljanski džezovski ansambel Optimisti je pesem pod naslovom Tiho pada sneg leta 1957 posnel za Jugoton. Pod to različico skladbe, ki ni nikoli postala uspešnica, je na plošči kot avtor besedila podpisan trobentač, bobnar in besedilopisec Aleksander Skale. Šele z izvedbo ansambla Veter je melodija zares zasijala v prazničnem lesku in prerasla v zimzeleno uspešnico, ki nas konec leta spremlja že desetletja. Po eni od teorij so pesem Bela snežinka, ki je v Zasavju doživela izjemno priljubljenost, prinesli delavci, ki so v revirje prišli s trebuhom za kruhom. »Ko smo prvič slišali pesem, ki jo je na novoletnem koncertu prepeval Moški pevski zbor Hrastnik, nam je bila takoj všeč. Sklenili smo, da jo priredimo v sodobnejšo lahkotno skladbo,« je za Nedeljski dnevnik povedal Vanja Tomc, avtor priredbe, ki je Belo snežinko s skupino Veter tudi zapel. »Avtorstvo besedila, ki se je z leti nekoliko spreminjalo, je še danes velika neznanka. Pesem je po Vetru doživela številne stilske preobrazbe, na Hrvaškem, kjer je Mario Kinel, avtor prvega besedila, ustvaril izvirno različico, pa nikoli ni postala uspešnica. Tomc, nekdanji pevec narodnozabavnega ansambla Toplar, je povedal, da je eno največjih decembrskih uspešnic ansambel priredil in izvajal celo v ritmu valčka z diatonično harmoniko, vendar je prepričan, da izvirnika ne bo nikoli dosegla.
Melodije, ki nas konec leta spremljajo, ostajajo pravi glasbeni fenomen, zato so tudi člani skupine Rok 'N' Band pripravili svoje posebno glasbeno voščilo. Pesem, ki gre takole: »Naj res bo srečno, to novo leto! Naj vse najlepše se zgodi ti čim prej! Sanje, veselje in skrite želje, naj vse velja, kar si želiš iz srca.« S toplino in iskrenostjo pa se jim pridružuje tudi Jan Plestenjak, ki tistim z ranjenim srcem svetuje, naj se ne obremenjujejo, če bodo božič preživeli sami. Njegova pesem Za božič bom sam je nastala prav z željo, da potolaži vse, ki se med prazniki počutijo osamljene, in pokaže, da tudi samota včasih ni nič slabega.
Plagiati in priredbe prazničnih melodij
Medtem ko so mnogi uživali v tradicionalnih božičnih melodijah, je ljubitelje glasbe leta 2010 presenetila novica, da je zimzelena skladba Na božično noč skupine Pop Design pravzaprav plagiat oziroma predelava pesmi Man of the World avtorjev Granta Stevensa in Mickija Mauserja iz nemške skupine The Window Speaks. Sodni spor se je vlekel več let in se končal z zunajsodno poravnavo.
Nekateri mediji slovensko božično uspešnico V beli božični noči opisujejo kot skoraj identično pesmi Eleni, ki jo je leta 1995 izvajal Demis Roussos.
Za zdaj sicer ni dokazov, da bi bila skladba pravno obravnavana kot plagiat. Helena Blagne, ki pesem prepeva od leta 2005, poudarja, da ne gre le za podobno melodijo, temveč za popolnoma enako pesem, saj je slovenska različica le prevod originala.
Božično-novoletne skladbe so se ob koncu leta vedno znova vrtele na radiu, televiziji, kasetofonih in gramofonih ter ustvarjale pravo praznično vzdušje. Tisti, ki niso silvestrovali doma, so najdaljšo noč v letu ob živi glasbi preživeli v hotelskih restavracijah, gostilnah, zadružnih domovih, tovarniških halah, planinskih kočah ali barih. V središču mesta sta bila posebej priljubljena bar Slon in Nebotičnik, znan kot »raufnk«. Bolj odmevna silvestrovanja so potekala na Gospodarskem razstavišču. Sprva so bile to mondene zabave, na katerih so v začetku šestdesetih let nastopali največji glasbeni izvajalci, med njimi tudi Marjana Deržaj ob spremljavi Plesnega orkestra Bojana Adamiča. »Zdelo se nam je tako nobel, kot da smo v Ameriki,« se je spominjala pevka, ki je pozneje pela tudi z narodnozabavnim ansamblom Dobri znanci.
Leta 1977 se je novoletne zabave na Gospodarskem razstavišču udeležil celo predsednik Josip Broz - Tito s soprogo Jovanko. To silvestrovanje s kar 3000 gosti je bilo največje javno praznovanje novega leta v nekdanji Jugoslaviji. Goste so zabavali radijski orkester pod vodstvom Jožeta Privška, narodnozabavna ansambla Lojzeta Slaka s Fanti iz Praprotna ter Štirje kovači. Tito je celo zaplesal polko, nato pa z družbo nadaljeval praznovanje v Klubu ljudskih poslancev. Zanimivo je, da je bila Ema Prodnik zadnja Titova soplesalka. »Na silvestrovo smo igrali v rezidenci na Brdu pri Kranju. Zaplesala sta na valček Spomin,« je pred leti za Nedeljski dnevnik povedal Slavko Avsenik. Dobri znanci so bili 31. decembra 1979 zadnji slovenski narodnozabavni ansambel, povabljen na Titovo silvestrovanje v Karađorđevo. Silvestrovanja z znanimi glasbeniki na mestnih trgih in ulicah so se pri nas začela uveljavljati šele v osemdesetih letih 20. stoletja, svoj pravi razcvet pa so doživela po osamosvojitvi Slovenije v devetdesetih letih.
