Kantavtorica Ditka si je v slovenskem glasbenem prostoru ustvarila poseben prostor z uglasbitvami in interpretacijami poezije velikih slovenskih pesnikov, še zlasti Ferija Lainščka, pa tudi s svojim edinstvenim avtorskim izrazom. Za sabo ima pet studijskih albumov, številne koncerte tako doma kot v tujini in več uspehov na mednarodnih skladateljskih tekmovanjih. Lani je svojo 15-letnico ustvarjalnega navdiha zaznamovala z izidom šestega studijskega albuma z naslovom Fly Higher, prvega v celoti v angleškem jeziku.
Zakaj ste se odločili za angleščino?
Angleški jezik me spremlja praktično od nekdaj. Že v najstniških letih sem pesmi pisala v angleščini. Verjetno je razlog tudi ta, da smo doma že od mojega otroštva največ poslušali angleško govoreče izvajalce, kot so The Allman Brothers Band, Rolling Stones, Norah Jones in Joni Mitchell. Vse to je na meni pustilo močan pečat in vplivalo na moje ustvarjanje, zato ta jezik v meni preprosto živi in tako se mi pesmi v tem jeziku povsem naravno rojevajo. Skozi vsa ta leta sem poleg uglasbene poezije pisala tudi avtorske skladbe v angleščini – nabralo se jih je res ogromno. Lani se mi je zdelo, da je pravi trenutek za izdajo albuma z angleškimi pesmimi. Morda zato, ker je minilo 15 let od prve pesmi, ki sem jo poslala na radijske postaje, ali pa zato, ker je bilo za mano že toliko ustvarjenega, da sem to želela deliti tudi širše. Morda sem čakala tudi na čas, ko sem se že uveljavila in si lahko privoščila tak korak – za marsikoga nekoliko neznan. Poslušalci so na moje veliko veselje album zelo lepo sprejeli. Odzivi so bili skoraj izključno pozitivni. Predstavitveni koncert novembra v Siti teatru je bil poln, publika navdušena. Vesela sem, da se počasi prijemajo tudi moje avtorske zgodbe.
Mnogi vas povezujejo s poezijo Ferija Lainščka. Kaj vas je pri njegovih pesmih tako prevzelo, da ste jih začeli uglasbljati?
Ferijevo poezijo sem brala že v gimnaziji. Vedno mi je bila blizu, ker je po eni strani preprosta za branje, po drugi strani pa izjemno močna in sporočilna. Največ piše o ljubezni, ki je tudi meni ena najlepših vrednot. Ko sem ga osebno spoznala, sem še rajši brala njegovo poezijo, saj sem ugotovila, da to, kar piše, tudi živi. Skozi leta sva se povezala in lahko rečem, da smo postali prijatelji. Verjetno me tudi zato njegova poezija še bolj kliče.
Kako pa je kitara našla pot v vaše življenje?
Kitara je z mano že od sedmega leta. Sprva sem želela igrati bobne, a sta me starša prepričala, naj raje vzamem v roke kitaro. Mislim, da je oče, ki je pianist, skladatelj in profesor glasbe, že takrat slutil, da mi bo kot kantavtorici bolj prav prišla. Končala sem nižjo glasbeno šolo, nato sem se še nekaj let učila zasebno. Danes si ne predstavljam ne nastopanja ne ustvarjanja brez kitare, saj me spremlja tudi, ko pišem pesmi.
Kdaj ste začeli tudi sami ustvarjati glasbo? Je bil za to zaslužen kakšen poseben dogodek ali je do tega prišlo spontano?
Prvo pesem sem napisala pri devetih letih. Takrat sem razmišljala o svetu, kjer nam ne bi bilo treba hoditi v šolo in bi se lahko samo igrali in se imeli lepo. To sem zapisala v obliki verzov, oče pa mi je pomagal, da je nastala prava pesem. V gimnaziji, ko pridejo bolj zahtevna leta iskanja sebe, je ta glas postal še močnejši. Pisanje pesmi mi je postalo način, kako izraziti čustva, ki so se nabirala v meni. Vedno sem bila bolj introvertirana, zato mi je čas samote, v katerem sem ustvarjala pesmi, zelo ustrezal. Tudi ko sem doživljala težke trenutke, izgube ali različne življenjske preizkušnje, sem običajno napisala pesem. Na albumu Fly Higher je veliko skladb, ki so nastajale prav v takšnih ranljivih obdobjih. Ko sem jih zapisala, sem lažje zadihala.
Pomemben del vašega življenja je družina, omenili ste že očeta, ki je še danes del vaše kariere kot mentor in kot član benda. S čim pa se ukvarja mama? Je tudi ona v glasbi?
Potrebujemo tudi racionalni del – mama je ekonomistka. Ima pa tudi ona glasbeni talent: igrala je klavir, lepo poje in je pomemben člen naše ekipe. Hodi z nami na koncerte, skrbi za promocijske izdelke in podobne stvari, tako da je v to vpeta vsa družina. Ko smo na koncertih, skušamo delovati čim bolj profesionalno. Imamo pa pravilo: ko se ob koncu tedna dobimo kot družina, smo samo družina in se ne pogovarjamo o poslu. To se mi zdi zelo pomembno za naš družinski odnos.
Kaj trenutno pripravljate – lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo kaj novega?
Lansko leto je bilo v celoti posvečeno albumu Fly Higher. Ko je novembra izšel, sem si decembra vzela malo več časa za počitek in manj za promocijo. Letos bom nadaljevala, čakajo nas koncerti ob kulturnem prazniku in za valentinovo. Sicer pa si želim to leto manj načrtovati in iti bolj s tokom. Predvsem si želim ustvarjati – čaka me tudi še veliko poezije, ki jo želim uglasbiti.
Kako pa bi opisali vaš idealen prosti dan?
Moj poklic in prosti čas sta precej prepletena. Tudi ko imam prosto, pogosto ustvarjam in pišem pesmi. Sicer pa zelo rada potujem, odkrivam nove države, rada sem v naravi in skoraj vsak dan grem na sprehod v gozd s svojim psom. Ukvarjam se tudi z jogo in meditacijo, pozimi smučam. Glasba, šport in duhovnost so tisto, kar me polni.
